Zagrožene kazni za tihotapljenje migrantov so se leta 2020 odločno povišale in vse od takrat so glasne kritike, da so v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji nesorazmerno visoke. Tako meni tudi odvetnik Peter Prus Pipuš, ki je v imenu enega od obsojencev na ustavno sodišče vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti. S pobudo in ustavno pritožbo zoper sodbo, s katero je bil njegov klient obsojen na dve leti in osem mesecev zapora ter 1800 evrov denarne kazni, ni bil uspešen. Del pobude je ustavno sodišče zavrglo, ker ni izkazal pravnega interesa. Del, ki se nanaša na kvalificirano (hujšo) obliko kaznivega dejanja, pa je zavrnilo, češ da pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ki presegajo pomen te konkretne zadeve. S tem se ni strinjala ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon in je spisala delno odklonilno ločeno mnenje.
Kaznivo enako kot terorizem
Za tihotapljenje migrantov je zdaj zagrožena kazen od tri do deset let zapora (prej do pet). Za kvalificirano obliko je kazen od tri do petnajst let (prej od enega od osem let) – če gre za hudodelsko združbo, za izrazito premoženjsko okoriščanje ali povzročitev nevarnosti za življenje ljudi. Kot je zapisala Kogovšek-Šalamonova, so bili razlogi za zvišanje predvsem politični; s pravnega ali z vidika dejanskega stanja na področju migracij ni bilo po tem nobene potrebe. Zakonodaja je že prej omogočala stroge kazni za primere, ki so to terjali. Zdaj so kazni za kvalificirano obliko postale enake kot za terorizem in njegovo financiranje, hujše oblike trgovine z ljudmi, nestrokovno prekinitev nosečnosti, pri kateri ženska umre, posebno hudo poškodbo, ki se konča s smrtjo. Ali enako kot za hujše oblike spolnega nasilja, določene oblike trgovine z ljudmi, hujše oblike tihotapstva. In podobne kot za uboj in spolno nasilje nad slabotno osebo, ko je zagrožena kazen od pet do petnajst let zapora.
Sodnica je poudarila, da se ne strinja s tistimi, ki trdijo, da je tihotapljenje zgolj »prevažanje«, saj slednje skoraj nikoli ne poteka na običajen in varen način, prav tako gre za izkoriščanje stisk migrantov. Se pa strinja s pomisleki, da gre v primerjavi s prej navedenimi kaznivimi dejanji za neobičajno visoke zagrožene kazni.
Zaradi zagroženih višjih kazni zdaj le redki kaznivo dejanje priznajo že na predobravnavnem naroku, postopki so se podaljšali. Predlani je bilo v zaporih že 31 odstotkov zapornikov tujcev, večina zaradi tihotapljenja ljudi. Dolgotrajne kazni povečujejo število zaprtih in stroške njihove oskrbe, zaradi otežene komunikacije se v zaporih soočajo s številnimi izzivi pri pripravi tujcev za vključitev v družbo po prestani kazni. Če je ta sploh verjetna. Večini je namreč izrečen izgon iz države. A če je zapornik dolgo v zaporu, se razmere, odkar je tujec zapustil svojo državo, spremenijo, verjetnost, da bo izgon uspešen, pa je manjša. Krepi se povračilna funkcija kazni, slabi pa rehabilitacijska, kar odpira vprašanje skladnosti takšne kazni z ustavo, je še zapisala Kogovšek-Šalamonova.
Letos nekje manj, drugje več
V preteklosti smo nekajkrat pisali o precej visokih kaznih, izrečenih tovrstnim tihotapcem. Kar zadeva letošnje leto, so nam z okrožnega sodišča v Novem mestu sporočili, da so tistim, ki so priznali krivdo, izrekali kazni od poldrugega leta navzgor, pri ostalih pa niso bile nižje od zakonsko predpisanega minimuma. Denarne kazni so se gibale med 1000 in 5000 evri. Večinoma je šlo za tuje državljane, ki so jim izrekli izgon iz države (za najdaljši po zakonu možni čas pet let). Letos so obravnavali štiri takšne zadeve. Letošnji pripad za zdaj ni velik. Leta 2018 so v delo dobili 14 zadev, vrhunec je bil leta 2019 (33), nakar je število začelo upadati. Leta 2020 jih je bilo 21, leta 2021 deset, lani pa šest.
S koprskega in ljubljanskega okrožnega sodišča so nam odgovorili bolj splošno. Na koprskem pravijo, da je izrek kazni odvisen od različnih dejavnikov: sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, priznanja na predobravnavnem naroku ali glavni obravnavi, različnih olajševalnih in oteževalnih okoliščin, omilitve kazni. Višina denarnih kazni je odvisna tudi od premoženjskih razmer obtoženca. Letos so v delo prejeli 19 zadev, pripad je manjši kot prejšnje leto.
Na ljubljanskem sodišču so do 12. junija prejeli 13 novih zadev. Od leta 2019 do 2022 je število padalo (51 leta 2019, 33 leta 2020, 18 predlani in lani 14), tako da bo očitno letos pripad teh zadev višji kot lani. »V zvezi z izrečenimi kaznimi bi bilo treba pogledati vsako posamično zadevo, zgolj splošno pa lahko odgovorimo, da se v večini primerov izrekajo zaporne kazni in poleg tudi obvezna stranska denarna kazen,« so nam odgovorili.
