V Hiši EU so danes predstavili raziskavo z vidika enakosti spolov na letošnjih evropskih volitvah v Sloveniji, ki sta jo izvedla Ženski lobi Slovenije in Zagovorniška skupina za pravične evropske volitve za ženske.
Za devet mest v evropskem parlamentu se je sicer letos junija potegovalo 53 kandidatov in 45 kandidatk, ki so bile v povprečju okoli štiri leta mlajše od moških pretendentov. Med 11 kandidatnimi listami so zgolj v Levici in NSi nastopili z več kandidatkami kot kandidati. Avtorji so poudarili, da so špickandidatko imeli le v SDS, Gibanju Svoboda, Levici in Nič od tega, ostali pa so na prvo mesto postavili moškega kandidata. Sedem kandidatnih list pa se je pri razporeditvi kandidatov držalo principa zadrge.
Predsednica Ženskega Lobija Slovenije Sonja Lokar je izpostavila, da je v kampanji izrazito manjkalo tem, ki so nagovarjale vprašanja enakosti spolov. Izjema je bila dostopnost splava v Evropski uniji, saj je zaradi pobude Inštituta 8. marec Moj glas, moja odločitev vprašanje splava v Evropi postalo pomembna tema predvolilnih aktivnosti oziroma soočenj. Stranko Vesno so sicer raziskovalke izpostavile kot edino stranko, »ki je v svojem programu celovito obravnavala enakost spolov, medtem ko je SDS zavzela tradicionalno stališče poudarjanja družinske politike in subsidiarnosti pri urejanju spolnih in reproduktivnih pravic«. Tudi Levica je sicer izpostavila boj za enake možnosti žensk. Ostale stranke so po njihovih ugotovitvah teme, povezane s spolom, večinoma omenjale obrobno.
Odločilna za izvolitev pozicija na kandidatni listi
Sonja Lokar je glede učinka preferenčnega glasu izpostavil, da ta ni bil ključen za izvolitev, pač pa je bila ključna umestitev na prvo mesto na listi, saj je prineslo približno 56 odstotkov vseh preferenčnih glasov. Stranke imajo na ta način odločilen vpliv na izvolitev kandidatov. »Če kandidatka ni na prvem mestu, pa ni odločilen le njen spol, ampak njena prepoznavnost, izkušnje, medijska pozornost ter vložek dela in denarja v njeno osebno kampanjo,« so zapisali avtorji v povzetku ugotovitev raziskave. Ta je še pokazala, da je potrebno za izboljšanje položaja žensk v politiki sistematično vlaganje v njihovo prepoznavnost in politično profiliranje, ne le med volilno kampanjo, temveč skozi celoten politični cikel. Sem spada tudi enakost pri odmeri medijske pozornosti.
Hkrati za doseganje paritete na evropskih volitvah predlagajo več sprememb zakonodaje: izmenjavo spola na vrhu liste na vsakih novih volitvah, obvezno uporabo zadrge za celotno kandidatno listo in obvezni preferenčni glas. Predlagajo tudi, da bi poslanko, ki iz kakršnegakoli razloga izgubi sedež v Evropskem parlamentu, nadomestila naslednja ženska z najvišjim številom prejetih preferenčnih glasov. So glede slednjega kakšni pomisleki? »Ta sprememba je lahko za veliko ljudi zelo sporna, ker lahko pomeni, da bo prišla na položaj v parlament oseba, ki je dobila manj glasov kot moški, ki bi sicer zasedel to mesto,« pojasnjuje Lokar. In nadaljuje: »Ampak to je pravzaprav jedro pozitivnih ukrepov, namen je namreč izenačiti neenak položaj kandidatov zaradi dolgotrajnih strukturnih razlogov.«
Preboj ženske skupine do enakopravnega položaja poteka zelo počasi, zelo korakoma, še izpostavlja predsednica Ženskega Lobija Slovenije. »In če teh spodbud, ki podpirajo ta prehod ni, potem tudi ni sprememb. Res je sicer, ko se enkrat ta proces ukorenini, da potem mogoče ti ukrepi potrebni ne bodo več potrebni. Vsaj zaenkrat pa so nujno potrebi – osebno sem namreč prepričana, če ta trenutek zbrišemo kvote iz naše zakonodaje, da bomo zelo hitro nazaj pri 13-odstotni zastopanosti žensk.« Takšen sistem za volitve v parlament sicer poznajo v Albaniji. Da torej žensko, ki odstopi, zamenja naslednja ženska na listi.
