»Boj proti goljufivim in zavajajočim praksam v agroživilski verigi« je bila osrednja tematika zadnje seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katere pobudnica je bila Nova Slovenija (NSi), v njenem imenu predsednica odbora Vida Čadonič Špelič. Poudarila je, da lahko tovrstne goljufije ogrozijo javno zdravje in kakovost hrane ter omajejo zaupanje potrošnikov. »Zanje ni mesta v družbi, zato jih je treba sankcionirati. Za goljufa pa ni najhujša denarna sankcija, ampak to, da ga javno razgalimo,« je dejala.
Oljčno olje, ki ni videlo oljk
Nepoštene prakse na tem področju so po svetu najpogostejše pri ekstra deviškem oljčnem olju, ribah in ribjih izdelkih, medu, vinu, hitri hrani … Pred petimi leti je Televizija Slovenija predvajala francoski dokumentarec z naslovom Goljufije s hrano in organizirani kriminal. V njem so med drugim izpostavili eno najdrznejših goljufij zadnjih let, ki so jo razkrinkali z operacijo Rumeno zlato. V steklenicah je bilo namesto ekstra deviškega oljčnega olja repično olje, ki ga je 34 goljufov v Italijo uvažalo pretežno iz Turčije, nemalokrat s pretečenim rokom uporabe. Dodali so mu nekaj kapljic klorofila, da so dobili značilno barvo oljčnega olja, s pigmentom betakarotenom pa so spremenili tudi vonj, da je po organoleptičnih lastnostih spominjalo na oljčno olje. V skrivnem obratu v Italiji so ga nato predelali v ponarejeno oljčno olje, v katerem ni bilo niti sledu oljk, posredniki pa so ga prodajali tudi uglednim restavracijam po Italiji, Švici in Nemčiji.
Vida Znoj, generalna direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava), je poslankam in poslancem naštela, katere vrste nadzorov, povezanih s potvorbami, izvajajo njihovi inšpektorji. »Skladnost medu preverjamo vsako leto. V prvi polovici leta smo izvedli poseben nadzor. Ker smo ugotovili precej velik delež neskladnosti, ga zdaj ponavljamo,« je dejala Znojeva. Kaj konkretno je bilo narobe, ni razkrila.
V istem kozarcu med z vseh vetrov
Uprava za varno hrano na zahtevo vlade od začetka tega leta sproti javno objavlja informacije o vseh umikih/odpoklicih živil, če so nevarna za uporabo ali če so jih inšpektorji ocenili za neskladna, vendar varna za uživanje. Zadnja leta je uprava potrošnike o tem informirala zelo selektivno. Lansko poletje nam je tako zamolčala, da smo uživali sadje, obogateno s prepovedanimi pesticidi. To obveščanje so, kot rečeno, izboljšali, še vedno pa potrošniki ne izvemo ali izvemo zelo pozno za goljufije s hrano.
Pri lanskem nadzoru (kdaj točno, v poročilu ne piše) medu. Inšpektorji so odvzeli 25 vzorcev, da bi preverili, ali je med nemara potvorjen. V šestih primerih ali v četrtini vseh je bil, saj mu je bil dodan sladkor, ki ga tam ne sme biti. Med je namreč zgolj to, kar čebelar vzame iz panja in natoči v kozarce. Ničesar mu ne sme dodati. Izsledke lanskega nadzora je uprava javno objavila šele 15. marca letos. Iz poročila izhaja, da je bil en vzorec medu z dodanim sladkorjem slovenskega porekla (proizvajalec je Boris Poslek z Zgornje Polskave), pet pa »mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU«, kot se v EU učeno imenuje med z vseh vetrov, zlit v en kozarec. Potvorjeni med tujega porekla so odkrili v Sparovi prodajalni v Sevnici, mariborskem E. Leclercu, celjskem Tušu, Mercatorjevem hipermarketu v Kamniku in Jagru v Celju.
Dražje surovine nadomeščajo s cenenimi
Neskladni med so začeli odgovorni nosilnici dejavnosti iz prodaje umikati šele po 15. februarju letos. »Glavni problem pri ponaredkih medu je, da nimamo harmonizirane metode. Vsaka država ga pošlje v svoj laboratorij in medu ni mogoče umakniti s trga, ker so vse metode prave ali napačne,« je v zvezi s tem opozoril Boštjan Noč, predsednik slovenske in od nedavnega tudi evropske čebelarske zveze.
Andreja Bizjak je bila šestnajst let direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Od letošnjega julija je v pokoju, še vedno pa dela kot strokovnjakinja za projekte EU v tretjih državah. Poslankam in poslancem je povedala, da je v svoji dolgoletni praksi med drugim naletela na odkritje nelegalne proizvodnje tako imenovanih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah, na proizvodnjo konjskega mesa in suhomesnatih izdelkov v nelegalni klavnici iz odsluženih športnih konj, na prodajo sadja in zelenjave iz tretjih držav kot sadje in zelenjavo slovenskega porekla, na prodajo ekstra deviškega oljčnega olja, ki ni izpolnjevalo kriterijev za takšno olje, na proizvodnjo poltrajnega mesnega izdelka, pri katerem so dražjo svinjsko maščobo zamenjali z maščobo kokoši, na pleskavice, pri katerih so dražje goveje meso nadomestili s kokošjimi želodčki, na preprodajo jabolčnega soka od distributerja do distributerja tolikokrat, da je prej konvencionalni sok postal ekološki …
Javnega razkritja se bojijo
Bizjakova je zaslužke na račun najrazličnejših goljufij ponazorila z razliko v ceni jajc iz ekološke in iz hlevske reje, ki pri desetih jajcih znaša 1,5 evra. Če pravna oseba v enem dnevu proda tisoč jajc, ki so označena kot ekološka, v resnici pa so iz hlevske reje, znaša njen neupravičeni dobiček 150 evrov na dan ali blizu 55.000 evrov na leto, je dejala.
In kaj so počeli nekateri zasačeni goljufi? »Pri nadrejenih so skušali doseči na primer takšno razlago predpisa, ki bi upravičila njihova dejanja. Če so že morali prekiniti goljufivo prakso, pa so se posebej potrudili, da javnost ne bi izvedela zanjo. Obveščanje javnosti o odkritih goljufivih praksah je bilo namreč za goljufe vedno izjemno neprijetno in odvračilno,« je pojasnila Andreja Bizjak. Prepričana je tudi, da bi morali v Sloveniji goljufije s hrano ter predvsem goljufive in zavajajoče prakse jasno opredeliti kot kazniva dejanja, ne zgolj kot prekrške.
