Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki ga je DZ sprejel minuli četrtek, kot enega od virov za financiranje nastale škode uvaja obvezni solidarnostni prispevek za fizične in pravne osebe. Zaposleni ga bodo plačali v višini 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine ter še nekaterih drugih prihodkov, podjetja pa bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

Gre za začasni prispevek, ki bo veljal dve leti, in sicer se bo v skladu z zakonom prvič odmeril leta 2024, drugič pa leta 2025. Pri tem je določeno, da so osebe z najnižjimi prihodki plačila solidarnostnega prispevka oproščene. Meja za obračun je določena pri 35 odstotkov povprečne plače v Sloveniji.

Od preostalih fizičnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in so del letne odmere dohodnine, naj bi zbrali okoli 81 milijonov evrov solidarnostnega prispevka na leto, so izračunali na finančnem ministrstvu. Izračun velja ob predpostavki, da se nihče od zavezancev ne bi odločil za solidarnostno soboto.

Ta številka je nekaj višja kot ob vložitvi predloga zakona v postopek v DZ, saj se je tekom obravnave osnova za plačilo obveznega solidarnostnega prispevka nekoliko razširila. Poslanci so namreč v davčno osnovo vključili tudi dohodke, ki niso del letne odmere dohodnine, npr. kapitalske dohodke in dohodke iz oddajanja premoženja v najem.

Finančni minister Klemen Boštjančič je to razširitev ob robu četrtkove seje DZ pojasnil z besedami, naj tisti, ki imajo več, tudi plačajo več. Del prebivalstva ima namreč razmeroma visoke dohodke iz tega naslova, je dejal in spomnil, da nekateri ljudje, ki imajo deset in več nepremičnin, te nepremičnine oddajajo in živijo od najemnin. »Po prvotni verziji bi bili izključeni iz tega davka, po novi pa ne bodo,« je dejal.

Za fizične osebe naj bi solidarnostni prispevek v vsakem od obeh let znašal v povprečju okoli 68 evrov. Tisti s povprečno plačo, ta je za leto 2022 znašala 2023,90 evra bruto, bi plačali 73 evrov, tisti z minimalno plačo (12.893 evrov v letu 2022) pa 39 evrov.

Dodatno naj bi se od fizičnih oseb z dejavnostjo, za katere ni bila izdana odločba o odmeri dohodnine, v sklad za obnovo steklo okoli štiri milijone evrov, od pravnih oseb pa okoli 71 milijonov evrov. Povprečni znesek pri pravnih osebah bi znašal okoli 886 evrov na zavezanca, so še sporočili s finančnega ministrstva.

Skupaj tako vlada v prvem letu pričakuje okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz naslova solidarnostnega prispevka.

Kot alternativo plačilu solidarnostnega prispevka interventni zakon ob soglasju delavca in delodajalca predvideva možnost organizacije dveh solidarnostnih delovnih sobot, ene letos in ene prihodnje leto. Za ta dan se v skladu z zakonom tako delavci kot delodajalci odpovejo svojemu zaslužku - delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. Ob tem se lahko kot solidarnostna delovna sobota šteje tudi kak drug dan.

V DS ob pripravi nadaljnjih ukrepov za sanacijo po poplavah pričakujejo manj hitenja in več predhodnega usklajevanja

V DS pred pripravo nadaljnjih ukrepov za odpravo posledic nedavnih ujm in pomoč ljudem pričakujejo manj hitenja vlade in DZ ter več prehodnega usklajevanja. Predsednik DS Marko Lotrič ob tem poudarja, da prihodnji ukrepi ne smejo zajemati zgolj prizadetih v avgustovskih poplavah, ampak vse prizadete v letošnjih ujmah.

V državnem svetu so danes ob zaključku akcije Poletne razglednice, s katero so želeli javnosti približati delo DS, odprli priložnostno razstavo in spregovorili o prihodnjem delu DS.

Predsednik DS Marko Lotrič je ob tem izpostavil, da je državni svet "drugi dom slovenskega parlamenta in prvi dom civilne družbe". Kot je poudaril, državni svetniki delujejo na zakonodajnem nivoju in se skupaj z DZ trudijo za uveljavitev posameznih zakonov. Med drugim je spomnil, da so v zadnjih tednih z odpovedjo vetu prižgali zeleno luč čim hitrejši uveljavitvi interventnega zakona z nujnimi ukrepi za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah.

V nadaljevanju sicer pričakujejo, da pri zakonskih predlogih, ki bodo šli v smeri odprave posledic poplav, med drugim tudi pri pripravi sanacijskega zakona, ne bo hitenja, vse dileme in odprta vprašanja pa da se bo predhodno uskladilo in nato zapisalo v predlog zakona. Lotrič ob tem poudarja, da naslednji ukrepi ne smejo zajemati zgolj prizadetih v avgustovskih poplavah, ampak morajo zajeti vse težave, ki so jih prinesle vremenske ujme v letošnjem letu.

Sicer pa po njegovih besedah DS tudi v tem sklicu nadaljuje delo na področju ustanovitve pokrajin, kar ostaja ena od glavnih prioritet. O tem so že govorili z vsemi poslanskimi skupinami, sledili bodo tudi pogovori s predstavniki posameznih ministrstev. Lotrič je ob tem izpostavil, da sicer niso toliko pomembne ideje o številu pokrajin, temveč sama ustanovitev pokrajin. Trenutno pa si prizadevajo tudi za uveljavitev pilotne pokrajine.

Po njegovem mnenju so pomen pokrajin pokazale prav nedavne ujme, država bo namreč zdaj ob sanaciji za boljšo koordinacijo tudi na terenu vzpostavila tehnične pisarne, je spomnil Lotrič.

Podpredsednik DS Matjaž Švagan pa je ob tem izpostavil pričakovanje, da tokrat posamezni deli Sloveniji pri odpravi posledic škode ne bodo ostali sami. Slednje je tudi odgovornost državni svetnikov, je dejal.

Sekretarka DS Monika Kirbiš Rojs pa je na današnjem dogodku izpostavila, da je DS še vedno glas razuma, glas stroke, in ne glas politike, kot mu pripisujejo nekateri.