Iskalko zaposlitve so v državni ustanovi na razgovoru za službo med drugim vprašali, ali ima družino in otroke. Zagovorniku načela enakosti je zato prijavila diskriminatorno obravnavo. Ta je potrdil, da so ji zastavili vprašanje o družinskem življenju, ki ga po zakonu o delovnih razmerjih ni dovoljeno postaviti. Postavljanje tovrstnih vprašanj v okviru zaposlitvenih postopkov pomeni namreč diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.

Prijaviteljica diskriminacije je zagovorniku povedala, da jo je na razgovoru za službo direktorica vprašala, ali ima družino, otroke, saj to vpliva na delo, bolniške odsotnosti. Kandidatka je odgovorila, da so to nelagodna vprašanja in da ni vajena diskriminatornih vprašanj ter da zmore opravljati delo, za katero se je prijavila na razpis. Direktorica je zatem vprašanje ponovila. V postopku ugotavljanja diskriminacije sta direktorica in uslužbenka, ki sta vodili zaposlitveni razgovor, v bistvenem potrdili navedbe iz prijave diskriminacije, je sporočil zagovornik.

V odločbi je pojasnil, da je po 28. členu zakona o delovnih razmerjih v zaposlitvenih postopkih izrecno prepovedano zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine oziroma druge podatke, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Direktorica in uslužbenka državne ustanove sta v postopku povedali, da vprašanje o otrocih in družini ni bilo postavljeno z namenom preverjanja izpolnjevanja pogojev za zaposlitev. To pomeni, da vprašanje ni bilo v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, kot bi moralo biti, da bi lahko rekli, da ga je direktorica postavila upravičeno. Zagovornik je zato ugotovil diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.