Močan veter je marsikje polomil in polegel koruzo, ruval drevesa, v hmeljiščih je potrgal okoli milijon vodil, poškodoval žičnice in namakalne sisteme … Ker lahko država po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč pomoč prizadetim izplača le v primeru škode po suši, zaradi drugih naravnih nesreč pa ne, saj jim 60-odstotno subvencionira zavarovalne premije, so kmetje vlado pozvali, naj zaradi škode po letošnjih ujmah čim prej sprejme interventni zakon in jim pomaga na tak način. To se je v zadnjih sedmih letih zgodilo trikrat – leta 2016, 2017 in 2021. Vselej zaradi pozebe.
Hitra pomoč le za
povsem uničen pridelek
Od včeraj popoldan interventni zakon ni več aktualen. Premier Robert Golob je po naših informacijah na sestanku s kmetijsko ministrico Ireno Šinko in predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij napovedal, da bo vlada takoj po poletnih počitnicah potrdila novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, na podlagi katere bi bili kmetje do državne pomoči upravičeni tudi v primeru škode zaradi moče, pozebe in toče. To pomeni, da interventni zakoni za te naravne nesreče ne bi bili več potrebni. Zakonsko novelo naj bi državni zbor sprejel na septembrski seji, veljala naj bi že za letošnje naravne nesreče, državno pomoč pa bi kmetje spet dobili šele prihodnje leto. Predsednik vlade je zato hitro pomoč, še letos, obljubil zgolj tistim, ki so jim ujme pridelek popolnoma uničile. Denar naj bi dobili po pravilu de minimis, po katerem lahko posamezna kmetija v treh proračunskih letih skupaj prejme največ 25.000 evrov državne pomoči.
»Ekstremni vremenski dogodki, kakršnih smo navajeni, se nam bodo v prihodnje dogajali še pogosteje kot doslej. Če bomo imeli veliko smolo, pa ne bodo le pogostejši, ampak se bodo pojavljali v še hujši obliki. Če upoštevamo, da bo ekstremnih vremenskih pojavov še več, bo ekstremno tudi povpraševanje po državni pomoči za omilitev njihovih posledic. To je začarani krog, ki ga s poplačevanjem škode ne rešujemo,« je že leta 2003, torej pred dvema desetletjema, poudarila agrometeorologinja Lučka Kajfež Bogataj. Državni zbor je tisto leto sprejel zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, po katerem so kmetje državno pomoč dobili le v primeru suše. V dvajsetih letih se je to zgodilo sedemkrat – leta 2003, 2006, 2007, 2012, 2013, 2017, 2022. Kajfež-Bogatajeva meni, da je ta državna pomoč zavirala intenzivnejšo gradnjo namakalnih sistemov, saj so ljudje računali nanjo. Glede na to, da naj bi oškodovanci po novem državno pomoč dobivali tudi za točo, močo in pozebo, je pričakovati še manjše zanimanje tudi za zaščitne ukrepe pred temi naravnimi nesrečami.
Kaj pa vzajemna zavarovalnica?
Lučka Kajfež Bogataj je tudi poudarila, da bi morali ministri, ko se vrnejo s počitnic, razrešiti večno dilemo, povezano z zavarovalništvom. Sama zagovarja vzpostavitev vzajemne zavarovalnice oziroma vzajemnega sklada, v katerega bi denar prispevali tudi kmetje, da bi potem lahko iz njega črpali pomoč za odpravo posledic hujših naravnih nesreč. V zadnjih dvajsetih letih je bilo več neuspešnih poskusov vzpostavitve takšne zavarovalnice oziroma rizičnega sklada. Zadnji je spodletel pred dvema letoma, ko je nameravala Janševa vlada ta projekt vključiti v načrt za okrevanje in odpornost, a se deležniki niso zmogli uskladiti, kdo bi koliko prispeval v rizični sklad in po kakšnih merilih bi odločali, kdo bi bil upravičen do pomoči.
