Na zavajajoče poslansko vprašanje poslanke SDS Alenke Jeraj, da je policija letos na območju Ljubljane obravnavala sedeminpetdeset primerov posilstev, ki naj bi jih zagrešili – kot se je izrazila – »ilegalni migranti«, se je odzvala vrsta uradnih in nevladnih inštitucij. Policija je navedbe poslanke zanikala, v več odzivih pa so bila izrečena opozorila, da ima poslansko vprašanje elemente sovražnega govora.

»Ker je policija postregla z drugimi podatki, ocenjujemo, da gre za zlorabo poslanskega vprašanja za razširjanje lažnih informacij in sovražnega govora,« pravijo v uradu varuha človekovih pravic Petra Svetine. Dodali so, da so se tudi v preteklih letih že srečevali z zlorabo poslanskih vprašanj za namene diskreditacije oziroma širjenja sovražnega govora. »Evropska zgodovina kaže, da politični govor, ki spodbuja verske, etnične ali kulturne predsodke ali sovraštvo, močno ogroža družbeni mir in politično stabilnost ter neizogibno vodi v trpljenje vseh prebivalcev. Zato varuh znova poudarja odgovornost vseh na vidnih javnih funkcijah in položajih, da se vzdržijo izjav, katerih namen je širjenje sovražnega govora. Varuh vsako tovrstno dejanje ostro obsoja,« so bili odločni.

Različni standardi

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je pri tem opozoril, da je treba ločevati med sovražnim govorom, kot ga opredeljuje kazenski zakonik, in sovražnim govorom, ki ne dosega standardov za kazenski pregon, je pa prav tako zavržen in škodljiv. Pomemben element pri opredelitvi sovražnega govora kot kaznivega dejanja je denimo ogrožanje ali motenje javnega reda in miru. Poleg tega se je treba zavedati, da je politični govor, kamor spadajo tudi poslanska vprašanja, zelo močno ščiten na ravni evropske konvencije o človekovih pravicah in evropskega sodišča za človekove pravice. Kovačič Mlinar povzema, da poslankinega ravnanja zelo verjetno ne bi mogli opredeliti kot kaznivega dejanja. »Dejstvo pa je, da je ta govor uperjen proti določeni družbeni skupini, ki je v ranljivem položaju,« pravi. »Ne dvomim, da bi to poslansko vprašanje lahko označili za sovražni govor v širših družbenih oziroma strokovnih debatah.«

Naši neformalni pogovori s poznavalci dogajanja v državnem zboru so sicer pokazali, da imajo poslanci pri oblikovanju poslanskih vprašanj veliko svobode. V vsebino vprašanj kabinet predsednice državnega zbora ne posega. Alenka Jeraj se je v vprašanju o domnevnih posilstvih sklicala na »zanesljive neuradne podatke policije«, torej na zunanji vir informacij. Šele naknadno je policija te trditve demantirala. Kot so na generalni policijski upravi pojasnili tudi v odgovoru Dnevniku, so policisti letos obravnavali devet prijav posilstev, vsi osumljenci pa so imeli v Sloveniji urejeno prebivanje, torej se tu niso nahajali »ilegalno«.

Prikrito nasilje

Iz civilne iniciative Infokolpa, ki skrbi za pravice migrantov, so odločno sporočili, da poslansko vprašanje Alenke Jeraj razumejo kot sovražni govor. »Njeno vprašanje ni skladno z realnim stanjem na terenu in je povsem bizarno. Vprašati se moramo, kakšna motivacija stoji za takšnimi lažnimi izjavami. Lažne novice in manipuliranje z dejstvi so še posebej skrb zbujajoči, če jih širijo izvoljeni predstavniki ljudstva, saj ti ne zastopajo zgolj sebe, ampak družbo kot celoto,« opozarjajo v Infokolpi. »Gre za šolski primer ksenofobije, sovražnega govora na račun manjšin. Tovrsten govor o priseljencih je nevaren, ker vzbuja nezaupanje in celo sovraštvo, krepi negativne stereotipe in odtujuje pomemben del družbe. Sočasno pa šibi zaupanje do delovanja poslancev in s tem institucij oblasti kot celote.« Infokolpa ob tem izpostavlja še prikrite posledice: s tovrstnim izkrivljanjem dejstev ostaja v ozadju resnična problematika nasilja do žensk, ki se dogaja v domačem okolju in v javnosti. »Nasilje, ki ga lahko doživljajo ženske, je poslanka zlorabila za pritlehno obračunavanje s tujci. Menimo, da bi za svoje neodgovorne besede, ki ogrožajo tako tujce kot ženske, morala odgovarjati,« sporočajo iz Infokolpe.

Vodja dnevnega centra za migrante na Slovenski filantropiji Tina Velišček pa je poudarila, da se je poslanka lotila »ranljive skupine ljudi, ki je pogosto viktimizirana in ki se ne more braniti sama«. Opozorila je, da se priseljence v javnosti pogosto izpostavlja kot »grešne kozle«. »Sovraštvo do drugačnosti izvira iz strahu in nepoznavanja,« je dodala. S Slovenske filantropije so sporočili, da imajo vsi prebivalci Slovenije možnost življenja migrantov spoznati osebno, v okviru prostovoljskih dejavnosti, ki jih organizirajo. Slovenska filantropija bo različne dogodke, v katere bodo vključeni tudi migranti, priredila aprila, maja in junija.