Na generalni policijski upravi (GPU) so povedali, da so varnostni problemi skirojev predvsem visoka hitrost, majhna kolesa in neuporaba čelade. Predelani skiroji so na slovenskih cestah vse pogostejši. V podjetju Eko drive, ki je eden izmed prodajalcev in popravljalcev električnih skirojev, so nam pojasnili, da so vsi električni skiroji, ki jih lahko kupimo v Sloveniji, tovarniško omejeni na hitrost 25 kilometrov na uro (km/h), saj zakonodaja določa, da hitrost lahkih motornih vozil ne sme presegati 25 km/h. Če te omejitve ni, električnih skirojev v Slovenijo sploh ne morejo uvoziti. Povedano drugače, v Sloveniji legalno ni mogoče kupiti električnega skiroja, ki bi presegal tolikšno hitrost. Kljub temu pa lahko posameznik po le nekaj ogledih videoposnetkov na youtubu spremeni omejeno hitrost, ki naj bi jo dosegal električni skiro.
V zadnjem letu so se električni skiroji, ki presegajo hitrost 100 km/h, znašli tudi na spletnih platformah, kot sta AliExpress in Temu. Povprečna cena električnega skiroja s hitrostjo nad 100 km/h je lahko samo 400 evrov skupaj z dostavo na domači naslov. Ob tem ni nikakršne omejitve ali zakona, ki bi tak nakup preprečil. Kot so pojasnili na GPU, pa policija nima pristojnosti, da bi električni skiro, ki presega hitrost 25 km/h, zasegla, čeprav je uporaba takšnega skiroja prepovedana. Vse, kar lahko storijo, je, da posamezniku izrečejo globo v višini 250 evrov.
Kot je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) nedavno pojasnil vodja sektorja prometne policije z GPU Ivan Kapun, so prav zaradi predelanih električnih skirojev, ki lahko dosegajo višje hitrosti od dovoljenih, s policije na ministrstvo za infrastrukturo posredovali predloge za izboljšanje zakonodaje. Upajo, da se bo s spremembo zakonodaje zgodilo tudi manj nesreč.
Električni skiro lahko vozi vsakdo
Električni skiroji po zakonu o pravilih cestnega prometa sodijo med lahka motorna vozila. To pomeni, da njihova hitrost ne sme presegati 25 kilometrov na uro, vozijo pa jih lahko tudi mladoletne osebe od 14. leta starosti dalje. Otroci, mlajši od 14 let, pa smejo voziti električni skiro le, če imajo veljavno kolesarsko izkaznico oziroma so opravili kolesarski izpit. Posledično pravih omejitev, kdo sme voziti električni skiro in kdo ne, nimamo. Pomembno pa je poudariti, da so vozniki električnih skirojev del prometa in bi temu primerno morali poznati ter upoštevati cestnoprometne predpise. Zato je evropski svet za varnost nedavno izdal priporočilo, da bi bila najnižja starost voznika električnega skiroja 16 let, zaščitna čelada pa bi bila obvezna za vse. Tovarniška nastavitev hitrosti, ki je trenutno omejena na 25 km/h, pa bi se znižala na 20 km/h.
Polovica poškodovanih ni uporabljala čelade
Med uporabniki električnih skirojev je iz leta v leto več nesreč. Med letoma 2020 in 2023 je bilo v nesrečah s skiroji na električni pogon v povprečju udeleženih 157 ljudi na leto. Samo od začetka letošnjega leta do 6. avgusta letos pa je policija obravnavala že 138 prometnih nesreč z udeležbo voznikov električnih skirojev: 19 s hudo telesno poškodbo, 102 z lahko telesno poškodbo in le 17 brez poškodb. V UKC Ljubljana so do konca julija letos obravnavali kar 352 poškodb, ki so nastale zaradi vožnje z električnim skirojem, od tega je bilo kar 200 oseb mladoletnih. Kot je nedavno za STA povedal vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Uroš Tominc, pri nesrečah, nastalih med vožnjo z električnim skirojem, večinoma ne gre za hude poškodbe, pa vendar kar 10 odstotkov teh ljudi zaradi nesreče potrebuje daljšo bolnišnično oskrbo. Kar polovica umrlih in poškodovanih voznikov električnih skirojev med nesrečo ni uporabljala zaščitne čelade. Ta po zakonu sicer ni obvezna za tiste, ki so starejši od 18 let, je pa priporočena.
