Objave o tem, kateri zdravniki so še prosti, se ne ujemajo, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa opozarjajo na prakse brez pravne podlage.
Starši novorojenčkov in malčkov imajo v Ljubljani vse večje težave pri iskanju pediatričnih ambulant, kjer bi bili pripravljeni vpisati njihove otroke. V zdravstvenem varstvu predšolskih otrok Zdravstvenega doma Ljubljana po zadnjih podatkih ni več pediatrov, ki bi bili še na voljo za nove paciente. To se je občasno že dogajalo, a so starši proste pediatre v takih primerih vendarle dokaj hitro našli med bližnjimi koncesionarji. Zdaj se zatika tudi v teh primerih, so nas opozorili bralci, zasedeni pa so tudi pediatri v vrsti krajev v okolici glavnega mesta.
Najmlajše sprejmejo, če že zdravijo sorojence
V ljubljanskem zdravstvenem domu sta se letos upokojili dve pediatrinji, zaposlili pa so dve novi, ki sta zaključili specializacijo. V kratkem nameravajo zaposliti še eno pediatrinjo, z eno pediatrinjo pa se o morebitnem delu v njihovem zavodu še dogovarjajo. Tisti pediatri, ki jim ni več treba vpisovati dodatnih pacientov, sicer še vedno sprejemajo novorojenčke, kadar so pri njih že opredeljeni sorojenci, pojasnjujejo v zdravstvenem domu. Uredili so tudi nadomestno oskrbo za otroke, ki so v preteklosti imeli osebnega zdravnika v njihovem zdravstvenem domu, a so ga po pediatrovi upokojitvi ali zaradi drugih razlogov izgubili. »Poskrbljeno je tudi za vse nujne primere,« zagotavljajo v zdravstvenem domu, kjer je mogoče otroke glede na zadnjo objavo vpisati le pri petih pediatrih v zdravstvenem varstvu šolskih otrok. Sledilnik Zdravniki je v teh dneh po drugi strani kazal celo, da v glavnem mestu ta čas sploh ni prostih pediatrov.
Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki jih objavljajo tudi na svoji spletni strani, kažejo drugače. Otroke bi moralo sprejemati devet pediatrov ljubljanskega zdravstvenega doma, je razvidno z njihovega seznama prostih zdravnikov: v dveh ambulantah pediatrov, ki delujeta pri koncesionarjih, in v eni od ambulant za boljšo dostopnost (gre za posebno obliko, s katero so se v zdravstvenem resorju pred časom odzivali na vse težjo izbiro osebnega zdravnika). Kaj je pripeljalo do razkoraka v objavah o prostih pediatrih oziroma njihovih ambulantah, včeraj še ni bilo znano. Do manjših razlik lahko prihaja zaradi različnih datumov zajema podatkov, navajajo na ZZZS. Ob tem poudarjajo, da ni pravne podlage za zavračanje predšolskih otrok pri tako imenovanih zdravnikih šolske medicine. In obratno. Občasno so namreč prejeli tudi pritožbe staršev, ko je želel izbrani zdravnik nekoliko starejšega otroka preusmeriti k zdravniku, zadolženemu za šolarje. Da zakonodaja in pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne predvidevata takšnega razločevanja, so zavode in zdravnike, pri katerih se je ta praksa pojavljala, že opozarjali.
Staršem, ki jih ob želji po opredelitvi otroka v posamični ambulanti zavrnejo, na ZZZS predlagajo, naj zahtevajo pisno pojasnilo in navedbo pravne podlage za odklonitev. Pritožbena pot se začne v ambulanti, nato se nadaljuje pri osebi za sprejemanje in reševanje pritožb pri izvajalcu zdravljenj ter pri vodstvu zdravstvenega zavoda, so pojasnili. V nadaljevanju se lahko starši v takšnih primerih obrnejo še na druge institucije, na primer na Mestno občino Ljubljana, na zdravstveni inšpektorat, območne zastopnike pacientovih pravic in tudi na ZZZS, so našteli.
Neenakomeren dostop in šole brez zdravnikov
Brez osebnega zdravnika je bilo konec junija 18.493 otrok do 18. leta, kar je 2037 manj kot lani. Težave z izbiro pediatrov niso enakomerno razporejene po državi. Po podatkih ZZZS je bilo konec junija prostih 65 timov pediatrov v osnovnem zdravstvu oziroma en tim več kot pred letom. Tudi število vseh timov v otroškem in šolskem dispanzerju se ni bistveno spremenilo: trenutno jih pri kurativi deluje 235 oziroma trije več kot v enakem lanskem obdobju. V preventivi jih je 82 oziroma eden več kot lani.
Na ZZZS menijo, da je treba pripraviti projekciji upokojevanja pediatrov in zmanjševanja števila otrok, ki spremlja staranje prebivalstva. Za razvoj mreže v javnem zdravstvu je sicer pristojno ministrstvo za zdravje, so spomnili, sami pa vse opravljene storitve pri pediatrih na primarni ravni že plačujejo glede na dejansko realizacijo. Število zdravljenj otrok v tem primeru torej ni omejeno, z razpisi pa iščejo tudi dodatne time za otroške in šolske dispanzerje. Lani so v javni sistem vključili tri time na tem področju, a so iskali še 3,5 dodatnega tima. Letos so z razpisom za zdaj pritegnili en dodaten tim. Neoddani ostajajo trije, prijave sprejemajo še do konca leta. Na ZZZS menijo tudi, da bi bilo smiselno povečati vpis pri specializaciji na področju pediatrije in pri tem v večji meri spodbujati kroženje specializantov v osnovnem zdravstvu. Rešitve vidijo še v vključevanju upokojenih pediatrov in v poenostavitvi postopkov za priznavanje kvalifikacij tujih zdravnikov.
Na pereče razmere v zdravstvenem varstvu otrok so letos spomladi opozorili tudi v razširjenem strokovnem kolegiju za pediatrijo. Vrsta šol nima imenovanega zdravnika ali pa je njegovo imenovanje začasno, so izpostavili v tem najvišjem strokovnem organu za pediatrijo. Primarna pediatrija je bila pri ukrepih stimulacije izpuščena, so spomnili, število razpisanih mest za to stroko pri specializacijah pa ni sledilo potrebam. V odzivu na predlog strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni so se med drugim zavzeli za lažji prehod pacientov k družinskim zdravnikom (pri pediatrih ostajajo številni odrasli), razpisovanje ustreznega števila specializacij iz pediatrije in za nagrajevanje, ki bi spodbujalo delo pediatrov na primarni ravni.
Ozadje bo preverila zastopnica pacientovih pravic
Na ljubljansko zastopnico pacientovih pravic Dušo Hlade Zore se je ta teden obrnila mama dojenčka, ki v Ljubljani brez uspeha išče prostega pediatra. Njenega otroka niso želeli sprejeti v nobeni od ambulant, na katere se je obrnila. Kaj je pripeljalo do zavračanja, namerava zastopnica pacientovih pravic še preveriti. Če imajo svojci pri dogovarjanju z ambulantami res tako hude težave, da lahko otroci ostajajo brez pediatrov, je treba po njeni oceni ukrepati takoj. »Ne more vsak zdravstveni dom po svoje določati kriterijev, katere otroke bodo sprejeli in katere bodo zavrnili,« je dodala Duša Hlade Zore. Kot zastopnica pacientovih pravic je doslej že naletela na prakse, ko so v ambulantah zavračali otroke iz drugih krajev; v tem primeru sicer ni šlo za ravnanje katere od ljubljanskih ambulant.
