Junija smo imeli na letni ravni 6,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila v istem mesecu prejšnjega leta 10,4-odstotna. Največ, dve odstotni točki, so k inflaciji prispevale cene hrane. Zvišale so se namreč za kar 12,1 odstotka, je poročal statistični urad. Cene hrane naj bi v prihodnje pomagala brzdati uredba, po kateri bodo morali kmetje, posredniki, živilska industrija in trgovci mesečno sporočati podatke o količinah, poreklu in cenah določenih kmetijskih proizvodov in živilskih izdelkov. Vprašanje pa je, s kakšnimi ukrepi vlada Roberta Goloba še poskuša umiriti rast cen in blažiti učinke draginje.

315 milijonov zoper visoke cene energije

Državni zbor je decembra lani sprejel in aprila noveliral zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Z njim je vlada Roberta Goloba določila najvišjo ceno električne energije, zemeljskega plina ali toplote iz sistema daljinskega ogrevanja in obenem dobaviteljem omogočila morebitno izplačilo odškodnine. Država bo letos za ta ukrep namenila približno 315 milijonov evrov, je Dnevniku odgovorilo ministrstvo. Zakon dopušča tudi subvencioniranje nakupa lesnih peletov, in sicer za fizične osebe, ki imajo vgrajeno kurilno napravo na pelete za ogrevanje gospodinjstva. Subvencioniran je nakup do petih ton peletov na upravičenca.

Vlada je lani določila še najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno zemeljskega plina, omejila je marže trgovcem z naftnimi derivati, začasno se je odpovedala okoljskim dajatvam pri ceni dizelskega goriva na črpalkah avtocestnega križa. Zdaj širi nabor ukrepov; v sklepni fazi je namreč priprava akcijskega načrta za energetsko revščino, ki naj bi še to poletje doživel javno obravnavo. »V akcijskem načrtu bodo posebej pripravljeni in identificirani ukrepi za zmanjšanje energetske revščine. V ta namen bodo tudi zagotovljena dodatna evropska sredstva,« napoveduje ministrstvo za infrastrukturo.

Za blaženje učinkov draginje je zadolženo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec. Na podlagi zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov so lani in letos izplačali 92 milijonov evrov solidarnostnega dodatka za izboljšanje socialne varnosti ranljivih skupin in odpravo posledic energetske revščine, je izpostavilo ministrstvo. Spomnilo je še, da je tri mesece izplačevalo draginjski dodatek za otroke, do katerega so bili upravičeni vsi prejemniki otroškega dodatka in rejniki za vsakega otroka do dopolnjenega 18. leta. Zanj je ministrstvo odštelo 56.478.965 evrov.

Energetski dodatek je lani in letos pripadel tudi prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter invalidom I. kategorije, in sicer v skupnem znesku nekaj manj kot 22 milijonov evrov. Ministrstvo je še povišalo prejemke upokojencev in invalidov, izplačalo jim je dodatnih 43,5 milijona evrov.

Kakšna dodatna orodja ima MDDSZ še na voljo, da blaži pritisk draginje? »Posameznikom oziroma družinam, ki izkazujejo izredne stroške, vezane na plačilo stroškov ogrevanja oziroma elektrike, in jih z lastnim dohodkom ne morejo pokriti, država pomoč zagotavlja z izredno denarno socialno pomočjo,« je odgovorilo. »Največ izredne denarne socialne pomoči za ogrevanje se dodeli v jesenskih in zimskih mesecih. Posameznikom in družinam pomagamo tudi s subvencijami ter znižanim plačilom, ki jih lahko uveljavljajo pri krajevnem centru za socialno delo.«

Opravili bodo novo raziskavo minimalnih življenjskih stroškov

Kakšne rešitve še pripravlja MDDSZ v pomoč osebam, ki niso zmožne plačevati računov? Ministrstvo v odgovoru napoveduje novo raziskavo o minimalnih življenjskih stroških, ki bo podlaga za določitev minimalne plače in osnovne meje za preživetje. Naslanjala se bo na podatke iz lanskega leta. Zadnja raziskava je namreč upoštevala podatke iz leta 2018. »Raziskava bo opravljena predvidoma sredi leta 2024,« je napovedalo ministrstvo. Na podlagi nove ocene minimalnih življenjskih stroškov se bo določila tudi višja osnovna meja za preživetje socialno najšibkejših prebivalk in prebivalcev.

»V Sloveniji namenjamo razmeroma velik delež sredstev za transferje, povezane s preživetjem, ki so učinkoviti pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti,« odgovarja ministrstvo. Vendar so socialni transferji le blažilci revščine. Zmanjšati je ne zmorejo. »Za spreminjanje socialnega položaja ljudi so pomembni tudi ukrepi na področju regulacije trga dela oziroma zaposlovanja, aktivni pristopi za socialno vključevanje depriviranih in ranljivih skupin in posameznikov, politike in ukrepi na področju zdravja, izobraževanja, vključno z vseživljenjskim, in na stanovanjskem področju.«

Javornikova: Visoke cene nesorazmerno prizadenejo najšibkejše

»Pomembno je razumeti, da se breme visokih cen ne razporedi enakomerno med celotno družbo, ampak nesorazmerno prizadene socialno najšibkejše,« pravi Jana Javornik, predavateljica in raziskovalka delovnih razmerij in javnih politik na Univerzi v Leedsu. Posebej je treba paziti na določene družbene skupine, na primer invalide, ki imajo že sicer višje stroške, denimo s polnjenjem naprav, od katerih so odvisni. Za obvladovanje posledic dviga cen ni ene same rešitve, opozarja. »Potrebni so ukrepi na kratki, srednji in dolgi rok. Na kratki rok mora vlada spremljati in razumeti, katere cene se spreminjajo, v katero smer, za koliko, zakaj in s kakšnim učinkom, ter razvijati ukrepe za zmanjšanje zmožnosti podjetij za izkoriščevalsko oblikovanje cen, za omejitev presežnih tržnih prihodkov, ki izvirajo iz velikih nenadnih sprememb na trgu ter za potrošniško ozaveščanje.«

Na srednji rok velja dodatno razviti možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti nepremičnin. Na primer zasebni najemniški del nepremičninskega sektorja (v Združenem kraljestvu) vsebuje večje število energetsko manj učinkovitih nepremičnin in obenem najranljivejše stanovalce. »Ker imata v Sloveniji centralna vlada in lokalna skupnost deljene pristojnosti, a obe tudi odgovornosti do ljudi, bi veljalo razmisliti o centralni regulaciji cen lokalnih storitev (vrtcev, dolgotrajne oskrbe, pomoči na domu …), s čimer dostopnost storitev ne bi bila več loterija poštnih številk,« je prepričana Javornikova.