Potem ko so v Vzajemni prejšnji petek na upravno sodišče vložili tožbo s predlogom za odpravo vladne uredbe o določitvi najvišje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je vodstvo danes sporočilo, da zavarovalnici zaradi omejitve grozi likvidacija. Predsednik uprave Aleš Mikeln je že napovedal, da bodo od države terjali odškodnino. V hiši so namreč izračunali, da bi bilo treba glede na stroške bolnikov v zdravstvu premijo dvigniti na 44,78 evra. Mikeln je dejal, da bodo dvig premije predlagali na naslednji seji nadzornega sveta konec maja. S prvim junijem višjo mesečno premijo pri 45,52 evra določajo tudi na Triglavu. Navedeno zaradi uredbe zavarovancev ne bo udarilo po žepu.
Kdaj naj bi prišli do točke, ko bo likvidacijski postopek neizbežen, danes na Vzajemni niso znali pojasniti, saj da ocene zaradi variabilnih mesečnih stroškov ne morejo podati. Pomembno besedo pri tem ima agencija za zavarovalni nadzor, ki bdi nad kapitalsko ustreznostjo zavarovalnic, se pravi nad zmožnostjo zavarovalnice poplačati svoje obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Po zakonu mora biti kapitalska ustreznost najmanj 100-odstotna, v Vzajemni pa je trenutno več kot 180-odstotna. Da bi se izognili likvidaciji, po besedah Mikelna ni izključena niti prekinitev pogodb z zavarovanci dopolnilnega zavarovanja. V tem primeru bodo zavarovanci postali samoplačniki doplačil. V Vzajemni ocenjujejo, da bodo letošnje poslovno leto zaključili s 33 milijoni evrov izgube.
Vodstvo Vzajemne pisalo premierju
Ne glede na vse v Vzajemni, kjer so imeli konec lanskega leta okoli 758.000 zavarovancev, še vedno upajo na možnost dogovora z odločevalci. Junija bo z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom potekal posvet na temo reorganizacije finančnih virov, pisali so tudi premierju Robertu Golobu. Predlagajo mu tri možne rešitve: da se uredba umakne, da se s spremembo višine doplačil znižajo škode ali da država pokrije izpad prihodka. Parlamentarna obravnava predloga o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja se bo sicer začela prihodnji teden in bo potekala po rednem postopku.
Pomočnik uprave Rok Jemec je danes pojasnil tudi razloge, zakaj so se v Vzajemni odločili za tožbo. Izpostavil je, da uredba nesorazmerno posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, da ni skladna s pravom EU in da za ukrep kontrole cen niso podani zakonsko določeni razlogi. Nadaljnji pravni koraki vodstva so odvisni od odločitve upravnega sodišča. Pravnik Miha Juhart je pred časom omenil tudi možnost, da bi se zavarovalnice lahko obrnile na ustavno sodišče in zahtevale presojo ustavnosti vladne uredbe ter hkrati predlagale njeno začasno zadržanje.
Pravnik Rajko Pirnat je v zvezi s tem komentiral, da mora vsakdo, ki naj bi mu ukrep države povzročal škodo, najprej izčrpati vsa možna pravna sredstva zoper ta ukrep, saj mu je sicer mogoče očitati, da ni poskušal storiti vsega, da bi zmanjšal škodo. Na Vzajemni so danes denimo povedali, da se jim lahko že kmalu zgodi, da bo izguba znašala deset evrov na zavarovanca. Glede same višine odškodninskih zahtevkov pa je Pirnat opozoril, da gre za zapleteno vprašanje. Nikakor namreč ne gre za to, da bi bila odškodnina preprosto enaka razliki med prejšnjo in na novo določeno višino premije. Naš sogovornik je poudaril, da bi moralo sodišče v morebitni odškodninski pravdi v vsakem primeru preveriti, ali stroški za relevantno obdobje res upravičujejo konkretno povišanje.
