Med sodniki je zaradi plačnih nesorazmerij zavrelo že oktobra, v teh dneh pa se nezadovoljstvo med sodniki še stopnjuje. Kot je v internem dopisu uradom okrožnih in višjih sodišč pred dnevi pisal mariborski višji sodnik Igor Strnad, so mariborski sodniki v drugi polovici novembra prejeli odgovor ministrice za javno upravo, iz katerega je razvidno, da se plačni položaj sodnikov v kratkem ne bo izboljšal. Sodniki so jo namreč pozvali k »takojšnji odpravi neustavnih, nespodobnih sorazmerij med plačami«, od ministrice pa so dobili splošen odgovor, da pogovori glede ureditve plačnega položaja že potekajo in »da je v tem kontekstu treba preučiti ustreznost vrednotenja dela vseh funkcionarjev, saj vsak poseg v sistem plač v javnem sektorju terja celovito presojo vpliva na razmerja do drugih plačnih skupin«.
Premalo konkretne obljube o preučevanju plačnih nesorazmerij so za marsikoga v sodstvu premalo. Nekateri, ne tako redki, menijo, da je edina rešitev stavka. V vsakem primeru pa bo vroče na januarskem izrednem občnem zboru sodniškega društva na ljubljanski pravni fakulteti, kamor bodo sodniki povabili tudi pravosodno ministrico.
Za odstop šestih članov sodnega sveta
Pojavil se je tudi resen alternativni predlog, naj šest sodnikov, ki sedijo v enajstčlanskem sodnem svetu (preostalih pet je drugih pravnih strokovnjakov), protestno odstopi. »Vsi voljeni člani iz vrst sodnikov so v svojih kandidaturah izjavljali, da bodo varovali naš ustavnopravni položaj. Zdaj imajo priložnost, da to svojo besedno privrženost in zavezanost tudi dokažejo, pri čemer še enkrat poudarjam, da bi takšno ravnanje izkazovalo njihove visoke etične standarde in pripravljenost, da z lastnim zgledom opozorijo javnost na povsem neprimeren, nedostojen in neustaven odnos zakonodajne in izvršilne do sodne veje oblasti,« je v svojem imenu kolegom pisal sodnik Strnad, ki predlaga, da naj člani sodnega sveta iz vrst sodnikov sporočijo odločevalcem, da bodo odstopili, če pristojni do določenega roka ne bodo predložili konkretnih rešitev za položaj sodnikov z natančno časovnico njihove realizacije.
»Zaveza vseh nas sodnikov pa je, da bomo morebitne nadomestne volitve članov iz vrst sodnikov bojkotirali,« je bil v pismu oster Strnad.
Zaostritev po sestanku
z državnim vrhom
Dlje časa trajajoče nezadovoljstvo sodnikov, ki niso zadovoljni s svojimi plačami in položajem v primerjavi s predstavniki izvršilne in zakonodajne veje oblasti, se je dodatno zaostrilo že oktobra, ko je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič v pismu predsednikom sodišč poročal o sestanku s predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič ter jim prenesel sporočilo, naj ne računajo na novo sodno stavbo v Ljubljani (o zdaj že dejanski ustavitvi projekta smo obsežno poročali včeraj, op. p.) in da bo vlada vprašanje sodniških plač reševala šele v sklopu plač vseh funkcionarjev.
»Nesorazmerno nizke plače sodnikov glede na mednarodne primerjave, vezane na BDP in povprečne plače, ter tudi glede na funkcionarje izvršne in zakonodajne veje oblasti so objektivno dejstvo. Od ministrice za pravosodje imamo sodniki določena zagotovila, da se bo naš materialni položaj 'ustrezno popravil', vendar za zdaj te obljube niso konkretizirane. Čeprav se sodniki zavedamo, da smo odvisni od javnofinančne situacije, se bojim, da marsikdo ne razume pomena in vloge sodstva v demokratični družbi. Sodniška stavka, ki jo zahtevajo nekateri kolegi sodniki, se mi zdi nezaslišana za normalno državo in 'skregana z zdravo pametjo', vendar bi ob teh idejah moralo marsikoga resno zaskrbeti,« aktualno dogajanje komentira predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. »Zahtevamo, da se naše plače uredijo glede na položaj in odgovornost, ki jo nosimo. Nesprejemljivo za državo je, da ima sodnike slabše plačane od mnogih revnejših in manj razvitih družb blizu in daleč. Od ministrice za pravosodje želimo in pričakujemo, da nas bo pri tem ne le podpirala, pač pa da se bo v zagotavljanje materialne neodvisnosti sodstva aktivno vključila,« dodaja.
