Po strokovnem in medresorskem usklajevanju je pripravljen predlog zakona, po katerem bodo pristojni ustavili sporne prekrškovne postopke iz časa epidemije in “kršiteljem” vrnili že plačane globe.
Pravosodno ministrstvo je v torek v vladni postopek poslalo predlog zakona, s katerim želi odpraviti že izrečene kazni in ustaviti prekrškovne postopke, ki so jih policija in drugi organi na podlagi spornih odlokov tretje Janševe vlade in protiustavne zakonodaje sprožili v času epidemije covida-19.
Zakon z dolgim imenom Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19 se nanaša na obdobje med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022 in zajema različne prekrške, izrečene na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, zakona o javnih zbiranjih in dveh interventnih zakonov. Vsebinsko so med njimi prekrški zaradi nespoštovanja omejitev potovanj, omejitev in prepovedi gibanja in zbiranja ljudi (tudi na protestih), omejevanja prometa posameznega blaga oziroma izdelkov, pa tudi prekrški, izrečeni domnevnim organizatorjem protestov.
Večino spornih kazni izrekla policija
Kot je pokazala analiza izrečenih glob na podlagi ustavno spornih predpisov, se je nabralo za nekaj več kot 5,7 milijona evrov kazni. Daleč največ glob, 77 odstotkov, je izrekla policija, 18 odstotkov pa zdravstveni inšpektorat. Preostalih pet odstotkov se je porazdelilo med druge institucije. Okoli 1,7 milijona evrov glob so »kršitelji« poravnali sami, v prisilni izterjavi pri finančni upravi pa je za malo manj kot štiri milijone evrov kazni.
Pravosodno ministrstvo je v torek v vladni postopek poslalo predlog zakona, s katerim želi odpraviti že izrečene kazni in ustaviti prekrškovne postopke, ki so jih policija in drugi organi na podlagi spornih odlokov tretje Janševe vlade in protiustavne zakonodaje sprožili v času epidemije covid -19.
Tako se zakon z dolgim imenom Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19 nanaša na obdobje med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022 in zajema različne prekrške, izrečene na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, zakona o javnih zbiranjih in dveh interventnih zakonov. Vsebinsko so med njimi prekrški zaradi nespoštovanja omejitev potovanj, omejitev in prepovedi gibanja in zbiranja ljudi (tudi na protestih), omejevanja prometa posameznega blaga oziroma izdelkov in tudi prekrški zoper domnevne organizatorje protestov.
Večino spornih kazni izrekla policija
Kot je pokazala analiza izrečenih glob na podlagi ustavno spornih predpisov, se je kazni nabralo za nekaj več kot 5,7 milijona evrov. Daleč največ, 77 odstotkov glob je izrekla policija, 18 odstotkov pa zdravstveni inšpektorat. Preostalih pet odstotkov se je porazdelilo med druge institucije.
Okoli 1,7 milijona evrov glob so »kršitelji« sami poravnali, v prisilni izterjavi pri finančni upravi pa je malo manj kot štiri milijone kazni.
Kot je razvidno iz predloga zakona, so na pravosodnem ministrstvu nabor spornih prekrškov, ki so bili izrečeni neupravičeno, še nekoliko razširili oziroma natančneje določili, kljub temu pa zakon ne naslavlja tudi tako imenovanih »sekundarnih prekrškov«. Na sekundarne prekrške so opozarjali pri Pravni mreži za varstvo demokracije, saj so policisti večkrat na podlagi neustavnih odlokov odrejali določene ukrepe - od protestnikov so denimo zahtevali, da naj zapustijo shod, nato pa kršitelje oglobili zaradi neupoštevanja policistove odredbe. Po mnenju pravosodnega ministrstva bi bilo zelo težko presoditi, kateri tovrstni prekrški so bili izrečeni upravičeno in kateri ne, brisanje sekundarnih prekrškov pa bi po njihovem mnenju odprlo nove (ustavno)pravne dileme
Odškodnina za nadomestni zapor
Ideja zakona je, da se bo postopek vračila plačanih kazni in ustavljanja postopkov vodil po uradni dolžnosti, tako da prizadetim ne bo treba vlagati prošenj oziroma zahtev. Tisti, ki so globo že poravnali, bodo prejeli informativni izračun s podatki o vračilu, na katerega bodo lahko ugovarjali. Sledila bo odločba o izplačilu, na katero se bodo prav tako lahko pritožili na resorno ministrstvo, izpodbijali pa jo bodo lahko tudi v upravnem sporu.
Na finančni upravi bodo morali ustaviti izterjave, prekrškovni organi in sodišča bodo odločala o ustavitvi postopkov, sodišča pa bodo morala tudi ustaviti postopke dela v splošno korist in nadomestnega zapora. Tisti, ki so kazni že plačali, bodo dobili denar nazaj, kršitelji, ki so že opravili delo v splošno korist ali odsedeli nadomestni zapor, pa bodo za vsako uro dela prejeli plačilo 10 evrov in za vsak dan nadomestnega zapora 100 evrov.
Že med pripravljanjem zakonodaje je bilo mogoče slišati, da bodo imele posamezne institucije, predvsem FURS, kar nekaj dela z uveljavitvijo zakona. To se odraža tudi v finančnih posledicah zakona, saj FURS načrtuje zaposlitev štirih novih uslužbencev za določen čas. Nekoliko pa preseneča 80.000 evrov, kolikor naj bi stala izgradnja informacijske podpore za vračanje glob na finančni upravi.
