Vremenske nevšečnosti, od neviht s točo, poplav, suše in pozebe do orkanskega vetra, so vse pogostejše in v prihodnosti, napoveduje stroka, ne bo bolje. Prej slabše. Prvi korak je preventivno ravnanje, neizogiben pa je bržkone tudi razmislek o prilagajanju kmetijske pridelave podnebju, so se na dogodku v digitalnem centru Triglav Lab pred dnevi strinjali strokovnjaki.
Dejstva so neizprosna, pravi Branko Gregorčič, meteorolog Agencije RS za okolje: ozračje nad Slovenijo se segreva za približno 0,4 stopinje C na vsakih deset let, poletja v Sloveniji postajajo vse bolj vroča, osončena in sušna. »Ob višjih temperaturah lahko zrak vase sprejme večjo količino vodne pare. Ob njeni kondenzaciji v vodne kapljice se sprošča latentna toplota kondenzacije, kar je pravzaprav vir energije za vremenske procese, še posebej konvektivne. Zato lahko pričakujemo nadaljnje naraščanje pogostosti in intenzitete nalivov ter drugih z močnimi nevihtami povezanih pojavov, kot so toča, udari strel, sunki viharnega vetra … Manjša količina padavin v poletnih mesecih ob povečani frekvenci vročinskih valov pa povzroča pogostejše sušne razmere in s tem tudi povečano nevarnost požarov v naravi,« je opozoril.
Zaradi opisanih razmer so škode v kmetijstvu vse pogostejše in vse večje. Izračuni zavarovalnice Triglav, ki je primerjala verjetnost toče v Sloveniji od leta 2009 do leta 2022, kažejo, da je bila verjetnost za točo leta 2009 bistveno manjša kot je v zadnjem obdobju. Izhajajoč iz statistike dogodkov, ki jih prepoznajo kot množične škodne dogodke, v Zavarovalnici Triglav zaznavajo naraščajoč trend števila škod ob toči od leta 2014 dalje. Toča sicer poškoduje več vozil kot objektov, vendar je skupna vsota izplačanih škod na objektih višja kot na vozilih, je posledice spremenjenih vremenskih razmer opisal Uroš Metličar, direktor službe za premoženjske škode v Zavarovalnici Triglav. Obdobje neurij s točo se podaljšuje in traja že od začetka aprila do konca oktobra, medtem ko je trend pojavljanja škod še bolj zaskrbljujoč v primeru spomladanskih pozeb in suš. Letos so se namreč v sadjarstvu soočili že s peto spomladansko pozebo v zadnjih osmih letih. Škoda po suši, ki je lani najbolj prizadela poljedelsko in živinorejsko panogo, je bila primerljiva z dvema največjima sušama v zadnjih 30 letih, ki sta bili v letih 2003 in 2013, je podatke predstavil Aleš Zupan, direktor službe za kmetijska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav.
Vinar Danilo Steyer, ki se z vinogradništvom ukvarja že 30 let, je navedbe strokovnjakov podkrepil s svojimi izkušnjami. Pojasnil je, da so pred 30 leti trgatev na Štajerskem začeli v začetku oktobra, zdaj jo dober mesec prej. Vse do leta 2016, ko jim je spomladanska pozeba uničila ves pridelek, so se po njegovih besedah vinogradniki bali samo toče: »Klimatske spremembe so tako velike, da so vinogradi izpostavljeni tveganju škode skozi vse leto.«
Kot prvi korak za obvladovanje tveganj v kmetijski proizvodnji tudi v Zavarovalnici Triglav svetujejo preventivno zaščito (protitočne zaščitne mreže, oroševalni sistemi, namakanje, pridelava v steklenikih in plastenjakih itd.). Naslednji korak in tudi takrat, ko preventivna zaščita ni mogoča, priporočajo ustrezno zavarovanje. Kot neizogibno v zavarovalnici vidijo tudi potrebo po prilagajanju kmetijske pridelave podnebnim spremembam, še posebej v smislu izvajanja strategije prilagajanja kmetijske proizvodnje pred določenimi riziki, kot sta npr. spomladanska pozeba in suša.
