Ob robu državnozborskih počitnic ne manjka dogajanja v strankarskih vrstah, kjer se počasi prebuja predvolilni utrip. V politiko se vrača nekdanji večkratni minister in dolgoletni šef stranke DeSUS Karl Erjavec. Potem ko se je pred leti poslovil s političnega parketa, zdaj napoveduje ustanovitev društva Zbor za prihodnost Slovenije, iz katerega bi pozneje nastala nova sredinska stranka. Ob našem klicu je povedal, da je načrt društvo v politično stranko preoblikovati takoj po novem letu. O imenih sopotnikov še ne govori. »Proti koncu septembra bomo predstavili preostanek ožje ekipe. Nosilci projekta bodo izkušeni obrazi, pri čemer to ne bo stranka Karla Erjavca, ampak klasična politična stranka, ki bo delovala v sredini, kjer bomo skušali nagovoriti predvsem neopredeljene volilce, ki jih je približno petino.«
Kaj ga je potegnilo nazaj v politiko? Že dalj časa naj bi ga nagovarjali nekateri interesni krogi, ustavljajo ga – tako Erjavec v zanj tipičnem slogu – tudi državljani v Mercatorju in drugod, ki da si želijo več politično izkušenih ljudi. Kaj lahko ponudi, kaj bo drugače v tej novi politični zgodbi? »Ko sem bil prej v politiki, smo predvsem zagovarjali socialno državo, javno zdravstvo, vidimo pa, da se Slovenija sooča tudi z razvojnimi problemi. Če smo včasih bili pred baltskimi državami pa na primer Češko, zdaj na določenih področjih za temi državami že zelo zaostajamo. V novi stranki se tako na eni strani v odnosu do socialne države in upokojencev ne bo nič spremenilo, bo pa poudarek tudi na gospodarskih razvojnih politikah,« razloži nekdanji minister v šestih vladah.
Vse večja koncentracija strank na sredini
Na sredini politične (re)aktivacije, kot je znano, prav tako ne izključuje bivši evropski poslanec Klemen Grošelj, ki bi bil naklonjen povezovalnemu sredinskemu političnemu projektu, ki ne bi dodatno drobil tega dela političnega prostora. Ugiba se tudi o morebitnem angažmaju novega evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča na naslednjih volitvah v DZ, a je ta doslej vztrajal, da je osredotočen na evropsko politiko, saj da bi bilo karkoli drugega nepošteno do volilcev. Še precej nedefiniran je tudi politični projekt predsednika državnega sveta Marka Lotriča, v katerem naj bi bili zbrani različni strokovnjaki, gospodarstveniki in lokalni politiki. Kot je povedal nedavno za Večer, zaenkrat še niso sprejeli odločitve, ali bo projekt jeseni tudi dejansko prerasel v politično stranko.
»Zadnje leto veliko razmišljam o razvojnih temah in dolgoročni viziji Slovenije, saj menim, da se je treba odzvati na politično enoumje v naši državi in posege v demokracijo,« je dejal. Na vprašanje, ali bodo nagovarjali predvsem volilce desne sredine, pa: »Ne. Gre za liberalno-humanistični pogled na družbo s tradicionalnimi vrednotami.« V desnosredinskem prostoru bo sicer glede na številne napovedi očitno velika gneča, ne pozabimo namreč, da še naprej ni povsem jasno, kdaj in kaj želi s svojo Platformo sodelovanja storiti poslanec SDS Anže Logar. Pestro je tudi v neparlamentarni SLS, kjer je nedavno zaropotalo v odnosu med Petrom Gregorčičem, ki je kot nosilec strankine liste na evropskih volitvah le za las ostal brez stolčka v evropskem parlamentu, in predsednikom stranke Markom Balažicem. Nekdanji šef programskega sveta RTV Slovenija je bil znotraj stranke izjemno kritičen do Balažica, v igri je bil celo sklic izrednega kongresa in poskus menjave vodstva.
Kaj lahko ponudita Erjavec in Lotrič?
O nedavnem političnem dogajanju smo se pogovarjali z dr. Marinkom Banjcem, politologom z ljubljanske fakultete za družbene vede. »Povratek Karla Erjavca je njegova osebna zgodba. Čeprav se mu je v preteklosti že velikokrat uspelo izviti iz političnega prostega pada in se skupaj s stranko DeSUS politično rehabilitirati, je tokrat možnosti za njegovo uspešno vrnitev izjemno malo. Z izjavami o tem, da je dovolj novih obrazov, je pravzaprav sinhroniziran z retoriko SDS, ki temelji na ideji, da iz ozadja vedno nekdo potisne nov obraz. Staviti na sredinskost pa je prazen diskurz, ki izhodiščno ne omogoča preboja,« je ocenil politične možnosti političnega povratnika Erjavca. Glede Lotričevega projekta pa, da če z namero misli resno, da bo najverjetneje izhajal iz liberalne zgodbe o nujnosti državnih ukrepov, ki bodo ustrezali podjetjem in ustvarjali ugodne pogoje za njihovo delovanje. »Z drugimi besedami to pomeni, da bi potencialno lahko šlo za gospodarsko stranko s tipičnimi neoliberalnimi mantrami, 'tradicionalne vrednote' pa bi pri tem pomenile okvir naslavljanja širše javnosti in potencialnih volilcev.«
O SLS pa sogovornik meni, da je stranka že nekaj časa zgodba o sporadičnih uspehih, ki pridejo predvsem v času lokalnih in morda evropskih volitev, nato pa znova zdrsne na stare politične rejtinge. »Menim, da gre za interni spopad dveh oseb, za katerima so tudi različne vizije, kaj s stranko. Pri Balažicu se zdi, da želi stranko modernizirati, pri čemer je vprašanje, koliko upošteva slovenske specifike te stranke in njene podobe kot ruralne stranke. V veliki meri – ne pa povsem – gre torej za trk ideje moderniziranja in ruralnega pedigreja stranke, kar upravičeno napeljuje na dvom o uspešnosti takšnega projekta. Pretendent za predsedniško mesto Gregorčič se je vsaj deloma konservativni javnosti prikupil z bolj ostro desničarsko retoriko, ki je zelo kompatibilna s SDS. In to je tudi njegova vizija razvoja SLS – delovati kot satelit Janševe stranke. Kot taka si lahko obeta mizerno podporo,« meni Banjac.
