Dolgoletni, zdaj že nekdanji poslanec in še vedno aktualni predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti si je leta 2013 na sojenju zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem pomagal tudi z vprašljivim dokumentom. Z darilno listino je dokazoval, da je orožje, ki so mu ga policisti zasegli v hišni preiskavi, že leta 2008 podaril Narodnemu muzeju Slovenije (NMS), tako da je bilo zaseženo orožje v resnici v lasti muzeja, ki pa orožja pri njem nikoli ni prevzel. Toda ob našem preverjanju verodostojnosti dokumenta se je izkazalo, da v Narodnem muzeju Slovenije nimajo nikjer zabeleženo, da je muzej darilno listino sploh kdaj prejel, se je pa pojavila prav leta 2013, ko je o njej v muzeju poizvedovala policija.
Muzej revolverja ni nikoli prejel
Jelinčiču so policisti v hišni preiskavi leta 2010 zasegli tri kose orožja: karabinko, potezno puško in revolver. Posesti karabinke in potezne puške tožilstvo kasneje ni problematiziralo, je pa Jelinčiča obdolžilo nedovoljene posesti revolverja, ki je po oceni tožilstva sodil med prepovedano orožje. Šlo je za revolver domače izdelave in brez oznak, kalibra 5,6 milimetra z dobrih deset centimetrov dolgo cevjo. Jelinčič se je na sodišču branil, da je bil sporni revolver last njegovega že pokojnega brata Danila Riznarja, kateremu ga je med hrvaško osamosvojitveno vojno podaril hrvaški general Janko Bobetko. Bratova želja pred smrtjo naj bi bila, da Jelinčič orožje podari Narodnemu muzeju Slovenije, kar naj bi Jelinčič tudi storil z darovnico z datumom 21. september 2008, s čimer so vsi trije (kasneje) zaseženi kosi orožja postali last muzeja. Pri Jelinčiču naj bi ostali, ker muzej orožja nikoli ni prevzel. Jelinčičeve besede je tedaj na sodišču potrdil tudi uslužbenec NMS dr. Andrej Šemrov. Kot je povedal, so nameravali podarjeno orožje pokazati na razstavi, vendar je nato prišlo do zamenjave direktorja, ideja o razstavi pa je padla v vodo in Jelinčičevega orožja niso prevzeli.
Toda verodostojnost dokumenta, s katerim se je Jelinčič na sodišču branil, je milo rečeno vprašljiva. Od NMS smo pridobili omenjeno darilno listino, ki se ji že na prvi pogled vidi, da ni original, hkrati pa na dokumentu ni niti najmanjše oznake, ki bi nakazovala, da je NMS listino kdaj uradno prejel. V NMS so nam potrdili, da razpolagajo zgolj s fotokopijo darovnice ter da v arhivu NMS za leto 2008 tega dokumenta ne najdejo. »Dokument se prvič pojavi leta 2013, in sicer smo ga priložili k dvema dopisoma. Dopisu muzeja policiji, s katerim muzej prosi za tri kose orožja, ki so bili odvzeti Zmagu Jelinčiču Plemenitemu, a so last muzeja, in odgovoru odvetniku – zastopniku Zmaga Jelinčiča Plemenitega na sodišču v zvezi z zasegom orožja – na zaprosilo za fotokopijo dokumentacije, iz katere je razvidno, da je Jelinčič Plemeniti orožje podaril muzeju,« so nam razkrili v muzeju. Prav tako so nam pojasnili, da se dokumenti, ki prispejo v muzej, sicer protokolirajo z žigom, datumom sprejema, morebitnimi nadaljnjimi navodili … Na kopiji Jelinčičeve darovnice, ki jo hranijo v muzeju, ni ničesar.
V NMS so nam povedali, da je muzej naknadno prejel potezno puško in karabinko, kdaj, pa nimajo zabeleženo nikjer. Revolverja muzej do danes še ni prejel.
Prijatelja v orožju in bankovcih
Kot smo že omenili, je v Jelinčičevo korist na sodišču pričal tudi uslužbenec muzeja Šemrov, kar je nenavadno, ker gre za vodjo numizmatičnega oddelka, ki se ukvarja predvsem z zbiranjem bankovcev in novcev, vsekakor pa ne orožja. Kot smo izvedeli, sta Jelinčič in Šemrov sicer dolgoletna prijatelja, numizmatični kabinet pa je tudi oddelek NMS, s katerim Jelinčič najpogosteje sodeluje. Od NMS smo pridobili obsežno gradivo, ki razkriva, da je Jelinčič numizmatičnemu kabinetu skupno prodal okoli 7600 predmetov, približno 700 pa jih je podaril. Jelinčič je sicer sodeloval tudi z oddelkom za zgodovino in uporabno umetnost, kateremu je prodal približno 1200 predmetov in mu jih 100 podaril. Vrednost vseh od Jelinčiča odkupljenih predmetov po podatkih NMS znaša več kot pol milijona evrov. Poleg zabeleženih nakupov je Jelinčič po naših informacijah nekatere prodaje izpeljal tudi prek tretjih oseb. Seznanili smo se z vsaj eno večjo prodajo, v kateri naj bi večje državno podjetje od Jelinčiča kupilo predmete, ki jih je nato podarilo muzeju.
Jelinčič na naša vprašanja o darilni listini, orožju in svojem sodelovanju z NMS ni želel odgovoriti, Šemrov pa nam je na kratko pojasnil, da Jelinčiča pozna že dolgo, da ima z njim korekten odnos in da je bil na sodišče vabljen kot priča. Potrdil nam je tudi, da v muzeju ni bil zadolžen za orožje.
Šemrov in Jelinčič sta bila sicer pred leti kazensko ovadena. NMS je od Jelinčiča za 42 milijonov tedanjih tolarjev (175.000 evrov) odkupil zbirko denarja, policisti pa so v preiskavi nato ugotovili, da je bila zbirka vredna približno petkrat manj. Tožilstvo je ovadbo nazadnje zavrglo zaradi zastaranja pregona, Jelinčič pa je nato z NMS bolj kot ne prenehal poslovati.
V sojenju zaradi nedovoljene posesti orožja je bil Jelinčič prav tako nekaznovan. Sodišče ga je oprostilo in ob tem utemeljilo, da gre za orožje, ki se ne izdeluje več in ga vojska in policija ne uporabljata. Sodnica se je obregnila tudi v »lepotno napako« darovnice, saj iz nje ni bilo mogoče razbrati, da muzej darilo sprejema. Vendar je ob tem poudarila, da bi muzej Jelinčiču zagotovo sporočil, če orožja ne bi želel. O verodostojnosti darilne listine pa na sodišču tedaj očitno niso podvomili.
Pravni ukrepi zaradi razstave ponaredkov
Narodni muzej Slovenije (NMS) se je pod drobnogledom znašel tudi junija lani, ko so v muzeju tik pred zdajci odpovedali razstavo likovnih del zaradi utemeljenega suma, da gre skoraj izključno za slabe ponaredke del številnih uglednih svetovnih umetnikov. Na razstavi Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac naj bi prikazali 160 umetniških del, vključno z deli Pabla Picassa, Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Edvarda Muncha, Joana Miroja, Marca Chagalla … Toda še pred odprtjem razstave so strokovnjaki opozorili, da gre skoraj brez dvoma za ponaredke (pristnost slik je bila vprašljiva že na prvi pogled, za zbirko, ki bi lahko bila vredna več kot milijardo evrov, pa do tedaj ni še nihče slišal), tako da so v NMS razstavo odpovedali. Neposredno po odpovedi razstave je odstopil direktor NMS Pavel Car, ki za razstavo niti ni angažiral kustosa z znanjem o umetniških delih, temveč je muzej postavil zgolj »koordinatorja razstave« Andreja Šemrova, ki vodi numizmatični kabinet, po izobrazbi pa je arheolog.
Vključila se je tudi policija. Na ljubljanski policijski upravi so nam pred dnevi pojasnili, da zaradi sumov kaznivih dejanj kršitve materialnih avtorskih pravic vodijo predkazenski postopek, ki še ni končan.
Službe (še) ni izgubil nihče
Kako je lahko prišlo do takšne blamaže v obliki napovedane razstave, ki je strokovne komisije na kulturnem ministrstvu niso nikoli sprejele v redni letni načrt muzeja, je zanimalo tudi kulturno ministrstvo, v NMS pa prav tako razčiščujejo nenavadne okoliščine načrtovane razstave domnevnih ponaredkov. V muzeju so sprva napovedali, da bodo ustanovili posebno komisijo, vendar so nam pred dnevi pojasnili, da jim ni uspelo. »V. d. direktorice Mateja Kos Zabel je komisijo sicer nameravala ustanoviti, vendar ji namere ni uspelo uresničiti, saj v arhivu ni gradiva za preiskavo. V. d. direktorice je sama preverila obstoječo dokumentacijo o razstavi: obstaja le pogodba o izposoji umetnin med Narodnim muzejem Slovenije in družino Boljkovac. Tudi te pogodbe pa muzej ni imel v arhivu, ampak jo je pridobil od ministrstva za kulturo,« so nam pojasnili v muzeju.
Po naših neuradnih, vendar zanesljivih informacijah je Mateja Kos Zabel na enem izmed prednovoletnih srečanj zaposlenim v NMS razkrila, da je vodstvo muzeja zaradi nepravilnosti pri načrtovanju sporne razstave izreklo delovnopravni ukrep. Kakšnega in zoper koga, direktorica zaradi varovanja osebnih podatkov ni razkrila, po nekaterih neuradnih informacijah pa naj bi bil ukrepa deležen prav Šemrov, ki se na naše poizvedovanje ni odzval.
»V. d. direktorice je v zvezi z zadevo izrekla nekaj ukrepov, ki pa jih zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo navesti,« so nam pojasnili v muzeju in dodali: »Ni pa izrekla ukrepa prenehanja delovnega razmerja, saj preiskava kriminalistične komisije še ni končana.«
