»Splošni vtis nekega obilja, velike potrošnje, sproščenega in brezskrbnega poletnega oddiha, ki ga lahko v tem času spremljamo v medijih in na družbenih omrežjih, je varljiv in lažen. Še vedno obstaja veliko ljudi, ki si tega ne morejo privoščiti, kar le še povečuje njihovo stisko, depresijo, anksioznost,« pravi Simona Smolej Jež, ki na Inštitutu RS za socialno varstvo preučuje revščino in socialno izključenost. Prav za socialno najranljivejše je poletje po njenih besedah lahko (pre)dolgo tudi zato, ker svojim otrokom težje zagotovijo možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa, sploh če živijo zunaj večjih središč, kjer je tovrstne ponudbe, tudi brezplačne, več.
Pridejo s plastično vrečko …
»Ljudje, ki s težavo plačujejo položnice, so obremenjeni s krediti in upravičeni do socialne pomoči, v tem času pa se morda sprašujejo, kako bodo otroku kupili šolske potrebščine. Z vprašanjem, kje bodo preživeli dopust, se sploh ne ukvarjajo. Zagotovo pa jim je težko, da svojemu otroku tega ne morejo omogočiti,« pravijo na Rdečem križu Slovenije (RKS), kjer med drugim pomagajo tudi z brezplačnimi socialnimi letovanji. Njihovo delo sicer »ne pozna sezon«. Letno socialna letovanja omogočijo 1800 otrokom iz socialno šibkejših družin pa tudi približno 300 upokojencem s socialnega roba. Želeli pa bi si, da bi jih lahko vključili še več, prav tako družin, a jim za zdaj ne uspe zagotoviti zadostnih donatorskih sredstev.
Kot opažajo, je velik delež otrok na socialnih letovanjih iz enostarševskih družin, strokovni sodelavci in pedagogi pa skozi pogovore z otroki zaznavajo tudi, da mnogi prihajajo iz družin, kjer so prisotni bolezen, alkohol, nasilje …
»Lahko si predstavljate obraz otroka, ki na letovanje pride s plastično vrečko, tam pa je deležen petih kakovostnih obrokov na dan. Poleg tega s pomočjo donatorjev otroci dobijo tudi majice, higienske potrebščine, lahko se s čim posladkajo, peljemo jih na izlet z ladjico, nekateri sploh prvič praznujejo rojstni dan s torto … To so prizori, ki pretresejo,« pravijo v RKS in dodajajo, da je na njihovih letovanjih uporaba pametnih naprav prepovedana.
Nova znanja in kompetence za življenje
Živa Logar, koordinatorica programa Veriga dobrih ljudi pri Zvezi Anite Ogulin in ZPM, v okviru katerega družinam na osnovi individualne obravnave pomagajo vse leto, opaža, da v zadnjem obdobju vključujejo vse več družin, v katerih sta zaposlena oba starša, a se na račun minimalnih prihodkov težko prebijejo skozi mesec. Delež takšnih je že 60-odstoten.
»Takšne družine si dopusta vsekakor ne morejo privoščiti. Čeprav se na nas pogosto obračajo različni donatorji, ki ponujajo počitniške zmogljivosti, je za nekatere družine lahko prevelik strošek že sama pot do tja. Nedavno smo želeli takšen dopust omogočiti mamici z otrokom, a ker je bila pred tem že en teden na bolniški, je odpovedala, ker da si ne more privoščiti, da bi bila še en teden odsotna z dela, saj se ji, upoštevajoč nižje izplačilo za prehrano in prevoz, že to preveč pozna pri plači. Včasih je prav neverjetno, kakšne strategije so prisiljeni ubirati finančno ogroženi zgolj za golo preživetje, kaj šele za kakšno dodatno doživetje, kot je obisk kina ali živalskega vrta, da ne govorimo o dopustu. Toda vse to ne bi smelo biti socialni nadstandard,« je prepričana Logarjeva. Takšne družine imajo pogosto tudi slabo socialno mrežo, kar tovrstne možnosti še zmanjšuje.
Tudi za letovanja in tabore, ki so jih letos omogočili 1035 otrokom, Logarjeva pravi, da gre za veliko več kot le za počitnikovanje na morju. »Otroci tukaj pridobijo krasne izkušnje, nova znanja in kompetence, širijo si obzorja … Na tak način si zgradijo močnejše notranje jedro, ki jim bo pomagalo pri reševanju težav kasneje v šoli in življenju. Otroci iz manj spodbudnega okolja marsikdaj namreč sami sebe izključujejo, saj se sramujejo svojih primanjkljajev. Tukaj je tudi varen prostor, kjer lahko pridejo na dan njihove močne plati, talenti, ki jih v domačem okolju ali med vrstniki zaradi sramu včasih niti ne zmorejo izraziti, v novem okolju z dobrimi spodbudami pa je to mogoče.« Pri tem opaža, da se nekateri otroci, ki so bili priča hudim situacijam, kot je nasilje, težko odmaknejo od staršev.
Zelo pomembno je tudi, da skupno dopustovanje s pomočjo donatorjev lahko omogočijo vsej družini, ki se tako vsaj za en teden nekoliko razbremeni vsakdanjih skrbi. »Tisti, za katere je dopust nekaj samoumevnega, bodo težko razumeli, kakšno srečo ljudje doživijo ob tem.«
Nekateri rešujejo varstvo, drugi revščino
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, opozarja na spremenjene družbene trende in vse večji individualizem, ko počitnice in tudi prazniki postajajo predvsem čas, ko se nekam odpotuje. To le še povečuje občutek stigme pri tistih, ki si tega ne morejo privoščiti in ki jih vprašanja sošolcev ali sodelavcev, kje so bili med poletnimi, pa tudi krompirjevimi, prvomajskimi ali zimskimi počitnicami, spravljajo v neprijetno zadrego.
Tomažič ocenjuje, da je po zaslugi predvsem humanitarnih organizacij precej dobro poskrbljeno za letovanja otrok iz socialno ogroženih družin, nekoliko manj možnosti pa je za celotne družine. S Karitas bo šlo letos skupno na morje 1300 oseb; dopustovanje so med drugim omogočili več kot 90 družinam z različnih koncev Slovenije. Materialno ogroženost teh družin pogosto spremljajo še druge stiske, zato so jim ves čas na voljo tudi strokovni delavci, s katerimi se lahko pogovorijo. Včasih namreč določeni problemi pridejo na plan prav takrat, ko je družina več skupaj, opaža Tomažič.
Z vidika čim bolj kakovostne zapolnitve prostega časa pa Tomažič kot zelo dragocene izpostavlja tudi brezplačne programe na lokalni ravni, kjer se družijo in povezujejo različni otroci. »Nekateri na tak način rešujejo varstvo, drugi pa revščino.«
Na RKS dodajajo, da se bodo razlike zopet pokazale že ob začetku novega šolskega leta, ko se bodo mnogi otroci pojavili z novimi oblačili, dragimi prevoznimi sredstvi, kot so e-skiroji, z novimi pametnimi napravami … Zato pozivajo: »Pomembno je, da prebudimo empatijo že pri najmlajših in jih poučimo, da je pomembno in lepo pomagati.«
Dopusta si ne more privoščiti vsako peto gospodinjstvo
Po podatkih statističnega urada si enotedenskih počitnic zunaj doma za vse člane gospodinjstva lani ni moglo privoščiti 21 odstotkov vseh slovenskih gospodinjstev. Med gospodinjstvi z najnižjimi dogodki je bilo takih kar 47 odstotkov.
Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa so nedavno opozorili, da je delež dopustniške revščine glede na analizo Evropske konfederacije sindikatov pri nas narasel s 7,2 na 7,9 odstotka, kar pomeni, da si leta 2022 v Sloveniji ni moglo privoščiti dopusta že dobrih 100.000 delavcev.
