Ob informativnih dnevih se je ponovno postavilo vprašanje, kakšna je vloga nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Minister za izobraževanje Darjo Felda je napovedal, da bo sistem NPZ v prihodnjih letih revidiral. Med poznavalci dogajanja se zastavlja zlasti vprašanje, ali je ustrezno določeno razmerje med točkami, ki jih učenci zbirajo z ocenami, in točkami, ki jih pridobijo v okviru NPZ. Ocene imajo namreč zdaj mnogo večjo težo, rezultat NPZ pa pride v poštev le, če se na šoli z omejenim vpisom dva ali več učencev z enakim seštevkom ocen poteguje za zadnje prosto mesto.
Obenem je bilo zanimivo leto 2020, ko NPZ zaradi epidemije ni bil izveden, vpis v srednje šole pa zaradi tega ni bil okrnjen. Kot vse kaže, odsotnost NPZ ni vplivala niti na raven znanja ob zaključku obveznega izobraževanja (vpliv na raven znanja pa so imeli drugi ukrepi). Ob dejstvu, da je na NPZ v 9. razredu tretji predmet preverjanja (poleg materinščine in matematike) na posameznih šolah različen, pa se postavlja tudi vprašanje, ali so predmeti po zahtevnosti med seboj primerljivi oziroma ali je pri vseh predmetih mogoče z enako stopnjo truda doseči enako število točk.
Predlogi za izboljšanje
Ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja Peter Pirc je včeraj sporočil, da je po njegovih izkušnjah »NPZ v 9. razredu trenutno sam sebi namen«. Zato poziva k spremembi sistema. Sam NPZ sicer ne bi ukinjal, pričakuje pa prilagoditev; zavzema se tudi za spremembo pri izbiri tretjega predmeta na način, da rezultati pri tem predmetu ne bi šteli kot merodajni za vpis v srednjo šolo. »Tretji predmeti niso enakovredni in morajo biti izločeni, če niso enotni za vse,« opozarja.
»Ravnatelji že dalj časa opozarjamo, da bi morali imeti rezultati NPZ večjo težo pri vpisu v srednje šole,« pravi Tanja Grünfeld, ravnateljica osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani. »Trenutno predstavljajo rezultati NPZ predvsem koristno informacijo učitelju, ki predmet poučuje,« ugotavlja. Tudi sama se glede tretjih predmetov na NPZ strinja, da »se rezultatov različnih predmetov ne da primerjati med seboj«.
Ravnateljica ljubljanske osnovne šole Majde Vrhovnik Mateja Urbančič Jelovšek pravi, da trenutna ureditev NPZ in sistem zbiranja ocen nista primerna. Kot vodja aktiva ljubljanskih ravnateljev pravi, da so ravnatelji na pristojno ministrstvo že naslovili nekaj predlogov za spremembe. »Subjektivna ocena, ki jo da učitelj, se lahko med šolami ob doseganju enakih standardov znanja razlikuje,« so opozorili. Ravnatelji med drugim predlagajo, da bi ponovno uvedli eksterno preverjanje znanja. Na tak način bi popustil pritisk za doseganje čim višjih ocen, so prepričani.
Položaj NPZ presojajo tudi na srednjih šolah. Karmen Vidmar, ravnateljica gimnazije Jurija Vege Idrija, pravi, da bi bil »najboljši način določanja kriterijev v primeru prevelikega vpisa sprejemni izpit, ki ga organizira šola«. Ravnateljica Branka Hrast Debeljak z gimnazije Tolmin pa meni, da bi bil »ob poplavi odličnih ocen v osnovnih šolah NPZ vendarle bolj kredibilen kriterij izbora«. Prepričana je, da bi bilo treba povečati težo rezultatov NPZ pri matematiki in slovenščini.
Ministrstvo napoveduje spremembe
Raziskovalka Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta pojasnjuje, da je NPZ namenjen sistemskemu pridobivanju »povratne informacije o doseženem znanju učencev«. Temu je prilagojen tudi način izbora dodatnega predmeta, pravi. Strinja pa se, da po zahtevnosti predmeti niso primerljivi. Dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Mara Cotič pa pravi, da po mnenju fakultete »trenutna ureditev prehoda iz osnovnega v srednješolsko izobraževanje, ki ne predvideva rezultatov NPZ kot merila za vpis v srednješolske programe z omejitvijo vpisa, ni ustrezna«. Pri tem opozarja: »Menimo, da NPZ ni ustrezno zasnovan, saj v njem niso enakovredno zastopane vse taksonomske ravni in težavnosti nalog.«
Z ministrstva za izobraževanje so včeraj sporočili, da so že »pristopili k pripravi sprememb meril ob omejitvah vpisa v srednjo šolo«. NPZ naj bi pridobil večjo težo, a bodo spremembe uveljavljali daljši čas. Zagotovo jih še ne bo letos, pojasnjujejo.
Ministrstvo sicer ocenjuje, da izključitev NPZ leta 2020 ni prinesla neposrednih posledic za kakovost znanja. V zvezi s tretjim predmetom na NPZ pa trdijo, da so navodila za izvedbo ustrezna in da omogočajo »splošno primerljivost zahtevnosti preizkusov«.
