Delo vlade je v tokratni javnomnenjski anketi kot uspešno ocenilo 39,3 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 53,1 odstotka. To je prvič, odkar je pred dobrim letom dni vodenje vlade prevzel Robert Golob, da večina vlado vidi kot neuspešno. Zgodilo se je že (nazadnje maja letos), da je bil delež ocen neuspešno večji od deleža ocen uspešno, a praga 50 odstotkov doslej še ni presegel.
Padec podpore vladi je precejšen in že kaže na trend, ne samo začasno nihanje. Še avgusta je merjenje pokazalo, da vlado kot uspešno ocenjuje 51,7 odstotka anketiranih, prejšnji mesec je ta delež znašal 49,3 odstotka, tokrat pa 39,3 odstotka – torej v enem mesecu kar deset odstotnih točk manj. Nasprotnega mnenja, da je vlada neuspešna, je bilo avgusta 44,9 odstotka, septembra 45,4 odstotka, zdaj pa 53,1 odstotka vprašanih. Trend nezadovoljstva očitno hitro raste.
Preberite več: #VoxPopuli Že prav, da so šli, ampak zato ne bo nič drugače
Odstavljanje ministrov ima pač svojo ceno. Ne zaradi samega odstavljanja, pač pa zaradi vzrokov, ki so pripeljali do zamenjave ministrov. Ministrske afere, zlasti ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, so javnosti razkrile, da tudi Golobova vlada v nasprotju s predvolilnimi obljubami ni imuna na potrato in koruptivno razdeljevanje javnega denarja. Javnost tega seveda ni sprejela z naklonjenostjo (več o tem v sosednjem članku). Če k temu dodamo še počasno popoplavno obnovo, odsotnost obljubljene zdravstvene reforme in še kakšno drugo neizpolnjeno obljubo, postane padec javnomnenjske podpore vladi bolj razumljiv.
Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da so moški precej manj naklonjeni Golobovi vladi kot ženske. Med moškimi jih je 57 odstotkov prepričano o neuspešnosti vlade, o uspešnosti pa 36 odstotkov, med ženskami je razlika med deležema manjša, 49:43 odstotkov. Ocena o uspešnosti dela vlade raste s starostjo in izobrazbo. Tako jih denimo med anketiranci s poklicno izobrazbo le 21 odstotkov vidi delo vlade kot uspešno, med univerzitetno izobraženimi pa je takih 53 odstotkov.
Vse več neopredeljenih
Tako kot s podporo vladi Roberta Goloba gre navzdol tudi s podporo njegovi stranki Gibanje Svoboda. Če bi bile volitve to nedeljo, bi SDS dobila več glasov kot Gibanje Svoboda. V anketi Vox populi se je za SDS izreklo 21,9 odstotka anketiranih, za Gibanje Svoboda pa 20,3 odstotka. Ostale stranke so daleč za njima. NSi bi svoj glas dalo 7,7 odstotka anketiranih, SD 7 odstotkov, Levici pa 4,9 odstotka. Kakšni od zunajparlamentarnih strank bi svoj glas namenilo 2,9 odstotka vprašanih. Največ – in zmeraj več – pa je med anketiranci takih, ki na vprašanje, koga bi volili, niso znali ali niso želeli odgovoriti, 30,9 odstotka jih je bilo v tokratni anketi. Neopredeljeni tako postajajo največja slovenska stranka, a zdi se da predvsem na račun nezadovoljstva z vlado in največjo vladno stranko.
Če namreč za SDS velja, da ima trdno volilno jedro, saj se njen delež ves čas vrti med 20 in 24 odstotki glasov, pa za Gibanje Svoboda lahko ugotovimo, da delež glasov za to stranko ves čas postopno pada. Stranki, ki je bila ustanovljena v začetku lanskega leta, so denimo maja lani v anketi Vox populi namerili 38 odstotkov glasov, decembra 29 odstotkov, letos julija še 26 odstotkov, zdaj pa je na 20 odstotkih. Hkrati ko pada delež glasov za Gibanje Svoboda, narašča delež neopredeljenih. Za primerjavo: lani maja je bilo neopredeljenih 9 odstotkov anketiranih, decembra 19 odstotkov, letos julija 24 odstotkov, zdaj pa jih je skoraj 31 odstotkov.
Lahko domnevamo, da so neopredeljeni anketiranci predvsem razočarani volilci Gibanja Svoboda, pa tudi kakšne druge od koalicijskih strank, volivci, ki v naboru parlamentarnih in tudi zunajparlamentarnih ne najdejo stranke po svoji meri. Glasovali bi denimo za stranko, kakršna je Gibanje Svoboda pred volitvami obljubljala, da bo, pa te obljube po njihovem ni uresničila. Ne bodo pa zaradi tega prešli na drugo stran in dali glas kakšni od opozicijskih strank.
Ker pa na volitvah neopredeljeni ne štejejo, ampak samo tisti, ki oddajo svoj glas, poglejmo, kakšno je v tokratni anketi razmerje med strankami, če odštejemo neopredeljene in tiste, ki ne bi volili. Tako izračunan delež glasov pomeni, da bi, če bi bile volitve to nedeljo, SDS dobila 33,8 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 31,4 odstotka, NSi 11,9 odstotka, SD 10,8 odstotka in Levica 7,5 odstotka glasov. Takšen rezultat bi v parlamentu prinesel SDS 31 poslanskih mest, Gibanju Svoboda 29, NSi 11, SD 10 in Levici 7 poslanskih mest. Stranke sedanje vladne koalicije bi torej imele šibko večino 46 poslancev, komaj dovolj za vladanje.
