Dogajanje, ki je zaznamovalo ta mesec, so nedvomno katastrofalne poplave, ki so v začetku avgusta prizadele znaten del Slovenije. Zato so sodelujočim v anketi, bilo jih je 700, postavili nekaj vprašanj o tem problemu. Najprej na splošno o njihovem odnosu do izrednih vremenskih pojavov, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja in jih je bilo v zadnjih mesecih v Sloveniji kar nekaj (požari, toča, poplave, plazovi …). Koliko vas skrbijo ti izredni in ekstremni vremenski pojavi, so vprašali anketirane. Odgovori na lestvici od »sploh nisem zaskrbljen« do »zelo sem zaskrbljen« so pokazali precejšnjo zaskrbljenost. Da so zelo zaskrbljeni, je odgovorilo 56,7 odstotka vprašanih, še nadaljnjih 23,7 odstotka pa, da so zaskrbljeni. Vmesno možnost »niti niti« je izbralo 11,8 odstotka anketiranih, da niso zaskrbljeni, jih je zatrdilo 6,4 odstotka, da sploh niso zaskrbljeni, pa 0,9 odstotka. Če bi odgovore razporedili na lestvici od 1 (»sploh ne«) do 5 (»zelo zaskrbljen«), bi povprečen odgovor znašal 4,3. Ekstremni vremenski pojavi so za Slovence torej velik razlog za skrb.

Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da zaskrbljenost narašča s starostjo. Povprečen odgovor anketiranih, starih do 30 let, tako znaša 3,6, pri starejših od 60 let pa je povprečni odgovor 4,6, kar pomeni, da so skoraj vsi »zelo zaskrbljeni«. Zaskrbljenost upada z izobrazbo, nižje izobraženi so nekoliko bolj zaskrbljeni. Pričakovano (glede na potek nedavnih poplav) so najbolj zaskrbljeni anketiranci s Koroškega. Kdor pa bi pričakoval, da so na podeželju bolj zaskrbljeni zaradi ekstremnega vremena, saj jih to lahko bolj neposredno prizadene, bi se motil. Odgovori anketirancev, ki živijo v mestih, so tako rekoč enaki odgovorom tistih, ki živijo v vaseh.

Postalo je osebno

Nadalje so anketirane vprašali, ali
so njih, njihove sorodnike, prijatelje ali znance letošnje ujme prizadele tako, da so ogrozile njihovo osebno varnost ali povzročile gmotno škodo. Pritrdilno sta odgovorili kar dve petini (39,4 odstotka) vprašanih. To kaže, da so se nedavne ujme zelo osebno dotaknile znatnega dela slovenskega prebivalstva.

Pri tem ni večjih razlik med mestom in vasjo. Med anketiranci iz mest jih je 38,2 odstotka odgovorilo, da so jih ujme prizadele, med anketiranci iz vasi pa jih je tak odgovor dalo 40,1 odstotka. So pa znatne razlike med regijami. Na Koroškem je na vprašanje o osebni prizadetosti pritrdilno odgovorilo kar 80 odstotkov anketirancev. Več kot polovica anketiranih je bila osebno prizadeta še v savinjski (52,6 odstotka) in osrednjeslovenski regiji (51,8 odstotka).

Smo pripravljeni na ujme?

In kako anketiranci ocenjujejo pripravljenost naše družbe na soočenje z vedno bolj pogostimi naravnimi ujmami? Niso zelo kritični. Na lestvici od »sploh nismo pripravljeni« do »zelo dobro smo pripravljeni« je največ anketiranih, 37,5 odstotka, izbralo srednji odgovor »niti niti«. Da nismo pripravljeni, jih je odgovorilo 30,6 odstotka, da sploh nismo pripravljeni, pa 10,1 odstotka. Nasprotnega mnenja, da smo dobro pripravljeni, je bilo 12,5 odstotka vprašanih, da smo zelo dobro pripravljeni, pa je menilo 7,9 odstotka anketirancev. Na lestvici od 1 do 5 povprečna ocena znaša 2,77. Naši anketiranci pripravljenosti družbe na naravne nesreče torej dajejo nekaj manj kot srednjo oceno, po šolsko rečeno slabo trojko.

Križanje podatkov pokaže, da je ta ocena povezana s stopnjo zaskrbljenosti zaradi ekstremnih vremenskih pojavov. Bolj ko so anketiranci zaskrbljeni zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, nižje ocenjujejo pripravljenost na soočenje z ujmami. Vprašanje je pravzaprav, kaj je tu vzrok in kaj posledica. Presenetljivo pa iz podatkov ni razvidno, da bi bila ocena pripravljenosti na ujme v neposredni povezavi z izkušnjo silovitosti nedavnih poplav. Na Koroškem niso nič bolj nezadovoljni kot denimo na Goriškem. Najvišjo oceno so pripravljenosti na ujme dali anketiranci iz pomurske (3,49) in gorenjske (3,09) regije, najnižjo pa tisti iz podravske (2,42) in savinjske (2,55) regije. Morda bi to bolje kot s silovitostjo poplav lahko razložili z njihovo izkušnjo pri ukrepanju in pomoči ob poplavah.

Raziskovalce je zanimalo tudi, kako anketiranci vidijo odgovornost za osebno varnost in varnost premoženja pred naravnimi nesrečami. Je odgovorna država ali smo odgovorni sami? Pokazalo se je, da anketiranci od države ne pričakujejo veliko. Največ, 45,3 odstotka, jih je odgovorilo, da so najbolj odgovorni sami, le malenkost manj, 44,6 odstotka, pa meni, da je odgovornost deljena. Da je najbolj odgovorna država, jih je menilo 7,9 odstotka.

Za sanacijo je odgovorna vlada

Odgovornost za varnost je eno, drugo pa je sanacija po poplavah. Kdo je najbolj odgovoren za uspeh popoplavne sanacije, so vprašali anketirane. Tukaj so anketiranci s prstom pokazali na državo, konkretno na vlado in druge državne ustanove. Njim je odgovornost za uspeh sanacije po poplavah pripisalo 43,7 odstotka vprašanih.
Da so najbolj odgovorni prizadeti ljudje, jih je menilo 19,3 odstotka, da so odgovorne občine, je dejalo 14,2 odstotka anketirancev, humanitarnim organizacijam pa je odgovornost za uspeh sanacije pripisalo 12 odstotkov vprašanih.

Na koncu še vprašanje o dnevu solidarnosti, 14. avgustu, ki je bil razglašen za dela prost dan, da bi ljudje lahko pomagali pri odpravljanju posledic poplav. Kaj ste počeli zadnji podaljšan konec tedna, so vprašali anketirane. Pokazalo se je, da jih ni bilo malo, ki so dan solidarnosti preživeli v skladu z njegovim namenom. Kar četrtina vprašanih, 24,2 odstotka, je namreč povedala, da so čez podaljšani konec tedna pomagali pri odpravljanju posledic poplav. Večina anketirancev, 57,5 odstotka, je bila sicer v tem času doma, 12,6 odstotka jih je bilo na dopustu ali izletu, 7,6 odstotka pa v službi.