Delež ljudi, ki ocenjujejo, da je vlada uspešna, je znova zanihal, tokrat navzdol – takih je za dve odstotni točki ali okoli pet odstotkov manj, kot jih je bilo prejšnji mesec. Delež ocen o neuspešnosti vlade je domala enak, kot je bil avgusta, delež neopredeljenih pa se je povečal ravno za toliko, za kolikor je manj pozitivnih mnenj o delu vlade. Teh, ki ne vedo, kaj naj si mislijo o delu vlade, je zdaj pet odstotkov. Odboj navzdol je težko pojasniti: vlada v zadnjem mesecu dni ni sprejemala odločitev, ki bi delile javnost, ista anketa pa kaže, da dve tretjini javnega mnenja z naklonjenostjo sprejemata njeno stališče o prioritetnem reševanju poplavne Slovenije za vsako ceno. A upoštevati je treba tudi časovne okvire izvajanj anket: avgusta je anketiranje potekalo takoj po katastrofalnih poplavah, ki so jim na terenu sledili kamere in politiki s svojimi obljubami in hrabrenjem, septembra je bilo te politične propagande manj, javnomnenjska stališča so zato tokrat manj obremenjena s spodbujanjem emocij.
Razmeroma zadržani volilci SD
Za vlado je bolj kot delež uspešnih ocen nad 50 odstotki pomembno razmerje med tistimi, ki ji prisojajo plus ali ji vpisujejo minus. Tukaj ni dvoma: ljudi, ki so zadovoljni z delom vlade, je še vedno več (za deset odstotkov) od nezadovoljnih. Če odnos ljudi do dela vlade analiziramo z upoštevanjem njihovih političnih preferenc, so izsledki v veliki meri predvidljivi. Seveda je največ tistih, ki trdijo, da je vlada uspešna, med volilci GS – med njimi jih kar 97 odstotkov navaja, da je (njihova) vlada uspešna, pičli trije odstotki so menili, da je neuspešna, neopredeljenih pa v tej politični strukturi volilcev sploh ni. Poleg GS je le še Levica stranka, katere volilci ne omahujejo glede uspešnosti dela vlade: 94 odstotkov jih zagovarja uspešnost, šest pa neuspešnost vlade. Med opozicijskimi volilci so ta razmerja obrnjena, tudi to ni nič novega. Med volilci SDS je 83 odstotkov ljudi prepričanih, da je vlada neuspešna, 12 odstotkov jih pove, da je uspešna, pet odstotkov je neopredeljenih. Prevladujoče kritični so tudi volilci Nove Slovenije, a se med njimi vseeno najde skoraj ena tretjina tistih, ki mislijo, da je vlada uspešna. Presenetljiva pa so ta razmerja med volilci Socialnih demokratov, ki so sicer vladna stranka: med njimi jih »le« 65 odstotkov ocenjuje, da je vlada uspešna, za 30 odstotkov volilcev te stranke je vlada neuspešna, preostali so neopredeljeni. Volilci Socialnih demokratov so torej, ko vrednotijo delo aktualne vlade, pri tem najmanj obremenjeni s svojimi političnimi preferencami.
Krepitev neopredeljenih
Krščanskodemokratska Nova Slovenija je – poleg že omenjene »stranke neopredeljenih« – edina stranka, ki je v primerjavi z avgustom nesporno napredovala, za slabih dvajset odstotkov. Za svojo volilno izbiro jo je tokrat navedlo dobrih osem odstotkov vprašanih, to pa v strukturi opredeljenih volilcev, kot se oblikuje na volitvah, pomeni 13-odstotni delež. Volilna podpora Socialnim demokratom in Levici ostaja nespremenjena, obe vodilni in antagonistični stranki pa sta volilce izgubili: volilna privlačnost SDS je za 14 odstotkov slabša, kot je bila prejšnji mesec, volilna privlačnost GS pa za pet odstotkov. Med tistimi, ki vedo, koga bi volili (opredeljeni), imajo zato svobodnjaki 35-odstotno podporo (v najboljših časih so imeli 44-odstotno), demokrati pa 32-odstotno (v tem mandatu so dosegali tudi 36 odstotkov med opredeljenimi).
Vladno koalicijo GS, Levice in SD bi na podlagi teh rezultatov v parlamentu zastopalo 48 poslancev, od tega bi jih 32 pripadalo GS, devet SD in sedem Levici. SDS bi imela 29 poslancev (danes 23), NSi pa enajst poslancev (danes osem).
29,7-odstotni delež ljudi, ki ne vedo, koga bi volili, je največji delež neopredeljenih od zadnjih parlamentarnih volitev do danes.
