Koalicijska formacija treh strank, Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice, je marca, mesec dni pred prvo obletnico parlamentarnih volitev, še vedno v zgledni formi. Na osnovi trendov iz marčevske raziskave javnega mnenja Vox populi sicer lahko sklepamo, da postaja del volilnega telesa vse bolj nezadovoljen, kar se odraža tudi v vse bolj kritičnem ocenjevanju vlade, pri strankarskem opredeljevanju pa je več kot četrtina vprašanih neopredeljenih.
Koalicijo in vlado, ki jo je oblikoval Robert Golob, po enajstih mesecih od volitev kot uspešno ocenjuje 47,6 odstotka sodelujočih v anketi, in 47,3 odstotka kot neuspešno. Mesec dni pred tem je bilo razmerje med uspešno in neuspešno 50,8 proti 43,2 odstotka, januarja pa 46,1 proti 47,3 odstotka.
Aktualni vladi je lani na krilih jasne zmage na parlamentarnih volitvah uspevalo vzdrževati za slovenske razmere relativno visoko podporo, prvič pa je zaupanje klecnilo ob zamenjavi ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar. Za primerjavo lahko pogledamo podatek, da je podpora tretji vladi Janeza Janše padla v negativno območje po petih mesecih delovanja, manjšinska vlada Marjana Šarca pa je presenetljivo vzdrževala podporo v pozitivnem območju (več ocen, da je uspešna, kot da je neuspešna) kar 14 mesecev. Podpora vladi Mira Cerarja (2014–2018) se denimo nikoli v štirih letih mandata ni znašla v zelenem območju, prav tako ne pri predhodnih vladah, ki so sledile po finančni krizi leta 2009.
Razlogov za vse bolj kritično ocenjevanje vlade je več, večinoma so notranji. Vlada se je večino lanskoletnega povolilnega obdobja ukvarjala sama s seboj, kar je sprejemljivo za obdobje nekaj mesecev po volitvah, vendar se je to obdobje po zaslugi SDS zaradi referenduma o zakonu o vladi podaljšalo še za nekaj mesecev. Nova vlada je bila zaradi tega dejansko konstituirana šele januarja letos. Zaradi tega je utrpela precej javnih prask na račun videza neaktivnosti v obdobju visoke inflacije in energetske draginje, idejne izgubljenosti in nekaj javnih spodrsljajev vidnejših predstavnikov koalicije. Po drugi strani je večinski del opozicije pod zastavo SDS od prvega dne po parlamentarnih volitvah ohranil izrazito borbeno in agresivno držo (vlaganje zakonov, trije referendumi, dve interpelaciji), kar je stranka stopnjevala z interpelacijo celotne vlade, ki jo je vložila pred dvema tednoma. Kot tretji dejavnik je treba upoštevati tudi naraščanje nezadovoljstva starejše populacije, ki jo skuša animirati nekdanji poslanec SDS, protesti pa naj bi zaradi napovedanih davčnih reform eskalirali, kar (četrti dejavnik) potencira medijski ekosistem, ki se je oblikoval okoli stranke SDS, vključno z informativnim programom TV Slovenija.
Strategija SDS prinaša rezultate
Vse večji nemir v družbi se odraža tudi v gibanju podpore političnim strankam. Gibanje Svoboda po enajstih mesecih po parlamentarnih volitvah ostaja vodilna stranka. Med opredeljenimi volilci (več kot četrtina vseh anketiranih je neopredeljenih) ima skoraj 37-odstotno podporo, kar pomeni, da ima zmagovalka volitev še vedno visoko podporo. A ne tako visoke kot lansko jesen, ko je presegla 40 odstotkov podpore. Na drugi strani se je podpora SDS močno dvignila, kar odstopa od predhodnih mesecev. Prihodnji meseci oziroma prihodnje raziskave javnega mnenja bodo dale odgovor, ali gre v primeru stranke Janeza Janše za trend ali zgolj za posledico enkratnih dogodkov. Za zdaj se zdi, da strategija SDS (trde, neuklonljive opozicije, ki bije ideološki boj proti levičarjem) daje rezultate, saj bi stranka v tem trenutku osvojila 34 odstotkov podpore med opredeljenimi volilci, medtem ko podpora stranki nekaj zadnjih mesecev ni presegla 30 odstotkov.
Medtem ko spremljamo na vrhu oster politični spopad dveh največjih strank, v ozadju opazujemo trend krčenja strank tako na levi kot na desni strani. Tretja po podpori je NSi, ki pa že tretji mesec zapored dosega nekoliko nižjo podporo. V tretjem mesecu letošnjega leta je med opredeljenimi volilci dosegla malenkost več kot desetodstotno podporo, pred tem so Krščanski demokrati segali tudi že do 12 odstotkov. Podobno je tudi s podporo četrtih Socialnih demokratov, ki ne zaostajajo veliko za NSi. Njihova podpora je pri skoraj desetih odstotkih, pred tem pa so segli že skoraj do enajst odstotkov podpore. A če podporo NSi in SD gledamo v daljšem časovnem obdobju nekaj mesecev, lahko ugotovimo, da imata stabilno podporo pri okoli desetih odstotkih med opredeljenimi volilci. Vox populi je za stranko Levica v tem mesecu zabeležil nekoliko nižjo podporo, in sicer 6,8 odstotka med opredeljenimi volilci, kar odstopa od podpore v januarju in februarju, ko je dosegla skoraj devetodstotno podporo opredeljenih volilcev. V prihodnjih mesecih bomo lahko ugotavljali, ali gre za trend.
Če preračunamo podporo strankam v mandate, ima vladajoča koalicija Gibanje Svoboda, SD in Levica še vedno dovolj udobno večino v državnem zboru, je pa ta bistveno manj udobna od tiste, ki je nastala kot posledica volitev (53:35). Koalicija bi po anketi Vox populi imela 48 mandatov, opozicija pa 40 mandatov.
Bešiču Loredanu najvišji skok ocene
Merjenje priljubljenosti slovenskih politikov v marčni anketi ni bilo prizanesljivo, saj je bilo kar sedemnajst politikov ocenjenih slabše in le trije bolje kot minuli mesec. Prvi je vodilni poslanec SDS Anže Logar, ki se je na tak način močno zasidral na čelu lestvice. Najvišji skok ocene v marcu je sicer dosegel minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je pridobil dve mesti in se zavihtel na drugo mesto po priljubljenosti med politiki. Medtem ko se Logarjeva priljubljenost še vedno napaja iz predsedniške kampanje, Bešič Loredan v »bitki« za zdravstveno reformo prejema očitno bistveno več pozitivnih kot negativnih ocen. Tretji, ki je glede na minuli mesec pridobil, je prvak SDS Janez Janša. Uvrstil se je na dvanajsto mesto, kar je ena njegovih najboljših uvrstitev. Tretjeuvrščena je predsednica države Nataša Pirc Musar, četrta evropska poslanka Ljudmila Novak. Obe sta padli za eno mesto, peti pa ostaja predsednik vlade Robert Golob, a z opazno slabšo oceno kot februarja. Zadnjeuvrščena pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in poslanec Levice Miha Kordiš zapuščata družbo najbolj priljubljenih. Prihodnji mesec ju bosta zamenjala poslanca Matej Tašner Vatovec (Levica) in Jožef Horvat (NSi), ki so ju anketiranci največkrat predlagali.
