Zdi se, da so se razmerja moči med parlamentarnimi strankami v zadnjem trimesečju stabilizirala, njihove strankarske preference se namreč pomembneje ne spreminjajo. Gibanje Svoboda v aprilu ostaja volilno najprivlačnejša politična stranka, Slovenska demokratska stranka
pa ji je za petami z razliko dveh odstotnih točk. Med opredeljenimi volilci, ki nas vedno najbolj zanimajo, to pomeni, da ima Golobova stranka 35-odstoten delež, Janševa pa 32-odstotnega.
Pred letom dni pa ni bilo tako – v javnomnenjski anketi, ki smo jo izvedli maja lani, torej slab mesec dni po volitvah, je imelo Gibanje Svoboda skoraj 45-odstotno volilno podporo, Demokrati pa so bili pri 23 odstotkih glasov volilcev, ki anketarjem vedo povedati, koga bi volili na volitvah (opredeljeni). Ni presenetljivo, da se je v istem obdobju povečal delež neopredeljenih volilcev, saj gre za značilen fenomen pri merjenju strankarske preference: maja lani nam samo 9 odstotkov anketirancev ni vedelo povedati, katero stranko bi obkrožili v volilni kabini, aprila letos je neopredeljenih skoraj ena četrtina. Zanimivo je, da je glede na prejšnji mesec opazno poskočil delež volilcev, ki pravijo, da ne bi volili nobene od parlamentarnih strank, ampak bi volili kakšno od »drugih« strank. Takih je bilo 4,7 odstotka oziroma 6,6 odstotka med opredeljenimi, najpogosteje navedeni »drugi« stranki pa sta bili SLS in Resni.ca. V skupino »druge« stranke sicer uvrščamo stranke, katerih strankarska preferenca je nižja od treh odstotkov.
Na podlagi anketnih rezultatov bi Gibanje Svoboda, »če bi bile volitve v nedeljo«, prejelo 33 mandatov (zdaj jih imajo 41), SDS pa 31 mandatov (zdaj jih imajo 27). Nova Slovenija in Socialni demokrati bi bili v državnem zboru zastopani s po devetimi poslanci (krščanski demokrati jih imajo trenutno 8, socialni 7), Levica pa s šestimi poslanci (danes jih imajo 5).
Vse manj ljudi meni,
da je vlada uspešna
Med spraševanjem, ali je vlada uspešna ali neuspešna, smo aprila zabeležili še nekaj glasov manj kot marca v skupini anketirancev, ki ocenjujejo, da je vlada uspešna pri svojem delu, zato je delež teh ocen 46,9-odstoten (marca 47,6 odstotka). Delež ljudi, ki menijo, da je vlada neuspešna, ostaja nespremenjen (47,3 odstotka), skoraj enak kot marca je tudi delež neopredeljenih. Golobova vlada je bila sestavljena in imenovana junija lani, julija je bil delež uspešnih ocen prvič v absolutni večini (51 odstotkov) in je septembra dosegel »plafon« (58 odstotkov), potem se je začel zniževati. Za politične analitike in strankarske inženirje pa so pomembni tile podatki: julija lani je bilo o uspešnosti vlade prepričanih 82 odstotkov volilcev Gibanja Svoboda, danes pa jih je 93, 85 odstotkov volilcev SD, danes pa jih je 79, in 80 odstotkov volilcev Levice, danes pa jih je pičlih 44 odstotkov. Volilci Levice so torej šibki člen v podpori aktualni koaliciji. A so nadomestljivi – julija lani se je z oceno, da je vlada uspešna, strinjalo 26 odstotkov volilcev krščanskih demokratov, aprila letos se jih strinja 33 odstotkov. Ali vas preseneča, da se je delež ocen o uspešnosti vlade razpolovil med volilci SDS in je s 16 odstotkov padel na 8 odstotkov?
Lestvica priljubljenosti: Boljše ocene za veliko večino politikov, le dva sta dobila slabšo oceno
Najnovejše merjenje priljubljenosti slovenskih politikov je navrglo nekaj premikov – kar 18 politikov je ocenjenih bolje in le dva slabše. To sta poslanec SDS in nekdanji predsedniški kandidat te stranke Anže Logar ter njegov šef, predsednik SDS Janez Janša. Logar je kljub zdrsu še vedno zasidran na čelu razpredelnice, Janša pa ostaja na 14. poziciji. Predsednica države Nataša Pirc Musar se je prebila na drugo mesto, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa je kljub boljši oceni kot marca padel na tretje mesto. Bolje sta ocenjena tudi četrto uvrščena Ljudmila Novak, evropska poslanka, in premier Robert Golob, ki ostaja peti. Predsednik NSi Matej Tonin se je prebil pred Zorana Jankovića, Urška Klakočar Zupančič, Janez Cigler Kralj in deseta Tanja Fajon so ohranili svoja mesta iz preteklega meseca. V spodnjem delu razpredelnice, ki jo začenja gospodarski minister Matjaž Han, je največji skok naredila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ki se je povzpela za šest mest in je zdaj dvanajsta. Položaj predsednika Levice in ministra Luke Mesca se je poslabšal za tri mesta, ministra Marjana Šarca pa za dve mesti in je devetnajsti. Sanja Ajanović Hovnik se je za las obdržala na razpredelnici, zadnje uvrščena poslanca Matej Tašner Vatovec in Jožef Horvat zapuščata družbo najbolj priljubljenih. Naslednji mesec ju bosta zamenjala Dominika Švarc Pipan in Branko Grims, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.
