Pri vprašanju, ali je vlada Roberta Goloba uspešna pri opravljanju svojega dela, je slovenska javnost že nekaj mesecev razdeljena na pol. V naši tokratni anketi je anketirancev, ki jo ocenjujejo kot neuspešno, več kot tistih, ki jo imajo za uspešno. Prvih je 48,2 odstotka, drugih pa 45,8 odstotka. Razlika med enimi in drugimi torej ni velika, vendar pa se nakazuje, da se je trend za vlado obrnil navzdol. Medtem ko je lani, ko je po volitvah vlado prevzela Golobova koalicija, prepričljivo vodila ocena o uspešnosti vlade, je pred dvema mesecema, v marčni anketi, prišlo do izenačitve med tistimi, ki delo vlade vidijo kot uspešno, in tistimi, ki jo vidijo kot neuspešno. Prejšnji mesec je bil delež ocene neuspešno že večji od deleža ocene uspešno, a razlika je bila zelo majhna, 0,4 odstotne točke, tokrat pa je razlika 2,4 odstotne točke.
Podrobnejši pregled podatkov pričakovano pokaže, da vlado kot uspešno vidijo predvsem volilci koalicijskih strank, medtem ko jo kot neuspešno vidijo predvsem volilci opozicije. A ne gre za popolno prekrivanje. Najbolj zadovoljni so volilci Gibanja Svoboda, ki jih 99 odstotkov ocenjuje vlado kot uspešno. Manj zadovoljstva je med volilci preostalih koalicijskih strank, saj je vlada uspešna za 67 odstotkov volilcev Levice in 60 odstotkov volilcev SD. Nezadovoljstvo z vlado prihaja predvsem z opozicijske strani, kjer je med volilci SDS le 8 odstotkov takih, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno. Med volilci NSi jih je sicer precej več, a še vedno skromnih 29 odstotkov. Enak delež, 29 odstotkov, je tudi med strankarsko neopredeljenimi volilci, kar pomeni, da tudi med njimi ni navdušenja nad tem, kar počne vlada. Morda pa so prav zato neopredeljeni in se ne morejo odločiti, koga voliti ...
Svoboda vztraja, SDS rahlo navzdol
Podpora parlamentarnim strankam se je zadnje mesece ustalila in se skoraj ne spreminja. Gibanje Svoboda je še vedno stranka z največjo podporo, volilo bi jo 24,8 odstotka anketiranih. V primerjavi s prejšnjim mesecem je še največja sprememba pri stranki SDS, pri kateri je podpora upadla s 23,1 na 21,7 odstotka. Drugim strankam se je podpora spremenila za manj kot pol odstotne točke. Kar pa ne velja za tako imenovano stranko neopredeljenih, torej tistih, ki ne vedo ali nočejo povedati, koga bi volili, saj sta v primerjavi s prejšnjim mesecem najbolj narasla prav delež neopredeljenih in tudi delež tistih, ki ne bi šli na volitve. Vodilna vladna stranka Gibanje Svoboda je torej ta mesec za 3,1 odstotne točke pred vodilno opozicijsko SDS, preostale tri parlamentarne stranke pa so daleč za njima. Razlika med prvima dvema strankama pa se je v mesecu dni povečala, vendar ne gre za to, da bi Gibanje Svoboda pridobivalo na račun SDS. Prva stranka ostaja približno tam, kjer je bila, pač pa se dosedanji volilci SDS selijo med neopredeljene.
Če v račun vzamemo samo tiste, ki so se opredelili (in samo ti glasovi nazadnje štejejo), je razmerje moči med parlamentarnimi strankami takšno: za Gibanje Svoboda bi dalo glas 36,3 odstotka opredeljenih anketirancev, za SDS 31,7 odstotka, Socialni demokrati bi dobili 10,2 odstotka, NSi 10 odstotkov in Levica 6,8 odstotka opredeljenih glasov. Druge, zdaj zunajparlamentarne stranke bi dobile 4,9 odstotka glasov. To razmerje glasov bi, preračunano v število sedežev v državnem zboru, prineslo Gibanju Svoboda 34 sedežev, SD 10 in Levici 6 sedežev, SDS pa bi pripadlo 29 in NSi 9 sedežev. Sedanja vladajoča koalicija bi s skupaj 50 poslanci torej še vedno uživala udobno parlamentarno večino proti 38 poslancem opozicije.
Kritični ženske, vaščani, mladi
Ta udobna večina za koalicijo vladnih strank, ki jo kažejo odgovori anketirancev na vprašanje, koga bi volili, se zdi nekoliko v nasprotju z njihovimi odgovori na vprašanje o uspešnosti dela vlade, ki ne kažejo tako velikega zadovoljstva. A treba je upoštevati, da zadovoljstvo z delom aktualne vlade ni edini kriterij pri odločanju volilcev o tem, komu bi dali svoj glas. Pomembno je med drugim, kaj pričakujejo od vladne sestave, ki se nakazuje kot alternativa obstoječi.
Kot smo že prikazali, niso vsi volilci koalicijski strank zadovoljni z Golobovo vlado, so pa z njo zadovoljni nekateri volilci opozicije. Podrobnejši pregled podatkov tudi pokaže, da delo vlade kot uspešno pogosteje ocenjujejo moški (57 odstotkov) kot ženske (43 odstotkov), pogosteje anketiranci v mestih (53 odstotkov) kot na vasi
(42 odstotkov). Z vlado so izrazito nezadovoljni mladi (v skupini do 30 let jih ima vlado za uspešno 39 odstotkov, za neuspešno pa 57 odstotkov), medtem ko so starejši z vlado bolj zadovoljni (med starejšimi od 60 let je takih 52 odstotkov).
Bešič Loredan na vrh, Janša na dno
Majsko merjenje priljubljenosti slovenskih politikov je postreglo s kar nekaj premiki. Anže Logar, nekdanji predsedniški kandidat SDS, ni več na čelu razpredelnice, zdrsnil je na tretje mesto, za predsednico republike Natašo Pirc Musar. Na prvo mesto se je zavihtel zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki se je zadnjih nekaj mesecev vztrajno pomikal navzgor po lestvici in je tokrat ocenjen še nekoliko bolje kot minuli mesec. Četrtouvrščena evroposlanka NSi Ljudmila Novak je ocenjena nekoliko slabše, a je ohranila uvrstitev iz aprila, tako kot petouvrščeni predsednik vlade Robert Golob, ki je ta mesec ocenjen malenkost bolje kot prejšnjič.
Predsednica SD in zunanja ministrica Tanja Fajon je pridobila tri mesta in je šesta, pred predsednikom NSi Matejem Toninom, ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, vsi trije so padli za eno mesto. Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je izgubil dve mesti in je enajsti.
V spodnjem delu razpredelnice je največji skok naredil obrambni minister Marjan Šarec, ki se je povzpel za pet mest in je štirinajsti. Koordinator Levice Luka Mesec je padel za dve mesti, predsednik SDS Janez Janša pa je izgubil pet mest in je pri dnu razpredelnice.
Družbo priljubljenih zapuščata najslabše ocenjena ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in poslanec SDS Branko Grims. Naslednji mesec ju bosta zamenjala vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec in kulturna ministrica Asta Vrečko, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.
