Ministrica Tanja Fajon se je na lestvici najbolj priljubljenih politikov povzpela za štiri mesta in se ustavila na predzadnjem klinu, udeleženci javnomnenjske ankete pa jo ob tem uvrščajo v krog najuspešnejših ministrov sedanje vlade. Močno je poskočil tudi delež ljudi, ki navajajo, da bi na volitvah glasovali za Socialne demokrate – takih je 27 odstotkov več, kot jih je bilo maja, zato ima SD med volilci, ki vedo, za katero stranko bi glasovali, 13-odstotno podporo.
Porasta popularnosti vodilne političarke SD in njene stranke ni mogoče pojasniti drugače kot z rezultati glasovanja ob Vzhodni reki in pozitivno podobo vseh akterjev tega dogodka, ki so jo ob tem ustvarili mediji, saj stranka v minulem mesecu ni bila udeležena v kakšnih drugih ugodno sprejetih projektih. Izglasovanje članstva Slovenije v varnostnem svetu se odraža tudi na večjem deležu ljudi, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno – takih je junija 50 odstotkov oziroma jih je za deset odstotkov več, kot jih je bilo maja. Za domala enak delež je tokrat manj tistih, ki menijo, da je vlada neuspešna. Anketiranci so med ministri najbolje ocenili ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, zanimivo pa je, da je zdravstveni minister zasedel drugo mesto med najslabšimi. Takoj za Luko Mescem.
V samostojni Sloveniji smo doslej imeli devet predsednikov in eno predsednico vlade. Anketirance smo povprašali, kateri od njih je najbolje opravljal funkcijo. Presenečenj ni bilo. Na prvem mestu je Janez Drnovšek, in to prepričljivo.
Je bila Drnovškova vlada kaj boljša od Golobove?
Občutno zvišanje deleža pozitivnih ocen o delu vlade v tem mesecu vpliva tudi na povprečno oceno uspešnosti dela vlade v minulem letu. Z desetodstotnim odbojem glede na prejšnji mesec se je povprečna ocena uspešnosti dela vlade znašla v zelenem območju – v zadnjih dvanajstih javnomnenjskih anketah Vox populi, ki jih za Dnevnik izvaja Ninamedia, je povprečna ocena uspešnosti dela vlade znašala 51 odstotkov. Vprašanje za kronične evforike in kronične nergače je, ali je to dober ali slab dosežek.
Največ prebivalcev Slovenije je bilo o uspešnem delovanju vlade prepričanih septembra lani – ko so se ljudje z vedrimi stališči vrnili z dopustov, je kljub takrat najbolj pereči dilemi, ali nas bo pozimi zeblo ali ne, 58,2-odstotni delež polnoletne populacije ocenjeval, da je vlada uspešna. A bolj kot popočitniška vedrina sta ta rezultat določala časovni okvir in z njim povezan politični kontekst, v katerega je padla septembrska anketa. Vlada Roberta Goloba je bila imenovana 1. junija lani, v času izvajanja ankete je zaznamovala svojih prvih sto dni oblasti, njeno medijsko prezenco so zato določala prevladujoča (samo)pohvalna sporočila, ki so jih člani vlade in vladne stranke širili ob stodnevnici. Upoštevati je treba, da je bilo tedaj politično vzdušje v državi še zlasti evforično in navijaško, saj se je volilna kampanja pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami približevala vrhuncu.
Soliden povprečen rezultat
Maja, prav ob prvi obletnici parlamentarnih volitev, je Golobova vlada dosegla svoj najslabši rezultat doslej – da je uspešna, je menilo le še 45,8 odstotka respondentov, 20 odstotkov manj kot septembra 2022. Tudi ta rezultat ni bil presenetljiv, saj so kljub običajnim poskusom samopromocije v medijskem diskurzu prevladale kritične ocene njenih dosežkov, ki jih je vodja opozicije kronal z izjavo, da je od vseh od vlade napovedanih reform ostala na mizi le še reforma časovnic.
Povprečna vrednost deleža ljudi, ki so v predhodni, torej Janševi vladi ocenjevali, da je njegova vlada uspešna, je znašala 35 odstotkov. Glede na to je enako opazovano povprečje Golobove vlade več kot solidno, vendar pa je treba upoštevati, da je povprečje za Janševo vlado izračunano za dvakrat daljše obdobje (27 mesecev) in da je bilo delo Janševe vlade pretežno ocenjevano v izjemnih okoliščinah pandemije oziroma epidemije covida-19.
Tudi sicer Slovenci zadnje poldrugo desetletje zelo kritično vrednotimo uspešnost vlad, ki vodijo državo. V tem času je v javnomnenjskih anketah Vox populi v povprečju med 35 in dobrimi 40 odstotki anketirancev ocenjevalo, da je ocenjevana vlada uspešna (preračunano na vsakokratni mandat vlade). Na začetku slovenske »zgodbe o uspehu«, ki sta jo ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja formulirala LDS in vlada Janeza Drnovška, so bili ti deleži precej višji, novica dneva je bila, ko je ocena po uspešnosti dela katere od Drnovškovih vlad zdrsnila pod 50 odstotkov. Kar pa še ne pomeni, da so bile tiste vlade zares uspešnejše od sodobnih, saj moramo upoštevati tudi notranje- in mednarodnopolitične okoliščine, v katerih so delovale (a so jih tudi soustvarjale).
Manj Svobode, več socialdemokracije
Izvolitev Slovenije v varnostni svet OZN je pomenljivo zaznamovala tudi aktualna razmerja moči med parlamentarnimi strankami. V tem krožku je SD, stranka zunanje ministrice, edina zares pridobila – v primerjavi z majem okoli dve odstotni točki. Vse druge parlamentarne stranke so pri merjenju strankarske preference (»Koga bi volili, če bi bile v nedeljo volitve«) ostale na nivojih, ki so primerljivi z majskimi. Če bi rezultate »anketnih volitev« preračunali v poslanske sedeže, bi koalicijo Gibanja Svoboda, Socialdemokratov in Levice v parlamentu zastopalo 52 poslancev (danes 53): 34 bi jih pripadalo GS (danes 41), 12 Socialnim demokratom (danes 7), 6 pa Levici (danes 6). Število poslancev opozicijske SDS se ne bi spremenilo, ostali bi pri sedemindvajseterici poslancev, krščanski demokrati pa bi z enim dodatnim poslancem poskočili na 9 poslancev.
