Golob je padel, to potrjujeta dva podatka. Predsednik vlade je na lestvici najbolj priljubljenih politikov zdrsnil za osem mest. Po podatkih javnomnenjske ankete Vox populi je trenutno v drugi polovici lestvice. Povprečna ocena njegovega dela se je od junija do danes znižala za petino vrednosti, močno je padla tudi podpora njegovi stranki Gibanje Svoboda (GS).

Preberite še:

• #VoxPopuli Golob? Zadostno, sedite!
• Barometer politikov: Vodja opozicije je višje kot predsednik vlade

Naša redna javnomnenjska anketa Vox populi, ki jo izvajamo enkrat na mesec, je potrdila tudi rezultate vmesne ankete, ki smo jo izvedli pred štirinajstimi dnevi, na vrhuncu krize v GS in koaliciji – delež ljudi, ki ocenjujejo, da je vlada uspešna, je strmoglavil. Če je konec oktobra prepričanje o uspešnem delovanju vlade delilo 31 odstotkov polnoletnih prebivalcev Slovenije, je danes takih še za eno odstotno točko manj. Toda sredi oktobra, v času našega rednega anketiranja in še pred izbruhom razprtij v vladajoči stranki, je za oceno o uspešnem delovanju vlade stal 39-odstotni delež javnega mnenja. Vlada je torej v mesecu dni izgubila 23 odstotkov, ljudje, ki ocenjujejo, da je vlada Roberta Goloba neuspešna, so v prepričljivi večini. Opazimo lahko, da se je podvojil delež ljudi, ki uspešnosti delovanja vlade ne morejo oceniti. Ob tem kar tretjina polnoletnih prebivalcev ne ve, za koga bi glasovala, če bi bile volitve danes.

O uspešnem delu vlade je bilo največ ljudi prepričanih septembra lani – tri mesece po njenem imenovanju je njeno delo tako ocenjevalo 58,2 odstotka anketiranih.

Na parlamentarnih volitvah leta 2022 je za Gibanje Svoboda glasovalo dobrih 34 odstotkov volilcev. Danes bi za to stranko glasovalo 27 odstotkov opredeljenih (to so tisti anketiranci, ki vedo povedati, za koga bi glasovali na volitvah)

Če bi bile volitve v nedeljo, bi za Gibanje Svoboda glasovalo 16,3 odstotka anketirancev oziroma verjetno okoli 27 odstotkov udeležencev volitev. V primerjavi z oktobrskim rezultatom je torej ta stranka v splošni javnosti izgubila eno petino volilne podpore, med opredeljenimi volilci pa opazno manj, le 12 odstotkov. Zakaj? Ker so se nad stranko razočarani volilci preselili predvsem med neopredeljene.

Bogat arhiv, ki se ustvarja z rednim mesečnim anketiranjem javnega mnenja, nam ponuja zelo zanimive podatke za razumevanje sedanjih družbenih procesov. Januarja letos je politična preferenca GS znašala 27,8 odstotka (najvišja je bila maja lani, neposredno po aprilskih volitvah, ko je znašala rekordnih 38,4 odstotka). Politična preferenca te stranke se je torej od začetka leta do danes znižala za več kot 40 odstotkov, a »samo« za eno četrtino v strukturi opredeljenih volilcev. V istem obdobju je delež neopredeljenih volilcev z januarskih 19 odstotkov zrasel na 33 odstotkov, kar pomeni več kot 70-odstotno rast v desetih mesecih. SDS je bila najmočnejša opozicijska stranka tedaj in je še danes: njena politična preferenca je januarja znašala 22,5, novembra pa znaša 22,4 odstotka. Podpora SDS torej stagnira v splošni javnosti, v strukturi volilcev, ki vedo, koga bi volili, pa narašča (SDS je v tej strukturi pridobila 28 odstotkov). Ostale parlamentarne stranke v istem obdobju niso zabeležile kakšnih vidnejših premikov, omeniti velja le znižanje podpore krščanskim demokratom v splošni javnosti, kar sovpada s krepitvijo polarizacije med Golobovo in Janševo stranko. A tako kot v primeru nekdanjih volilcev GS se tudi nekdanji volilci NSi zatekajo med neopredeljene. Tako imenovana stranka neopredeljenih je zato trenutno najmočnejša politična stranka. Veliko več kot na začetku leta je tudi ljudi, ki pravijo, da sploh ne bi šli na volitve – januarja smo med anketiranjem zaznali 4,6 odstotka takih, ta mesec pa 7,6 odstotka.

Preurejanje političnega prostora se kaže tudi pri ocenjevanju uspešnosti dela vlade. Januarja letos je oceno, da vlada deluje uspešno, podpiralo 92 odstotkov volilcev GS, danes jo podpira 83 odstotkov volilcev te stranke. Med volilci socialdemokratov se je ta delež s 75 odstotkov znižal na 63, med volilci Levice s 74 na 67 odstotkov, med volilci SDS je s 7 padel na 2 odstotka in med volilci NSi s 24 na 11 odstotkov.

Če bi bile torej v nedeljo državnozborske volitve, bi določile sestavo parlamenta, ki bi se zelo verjetno močno razlikovala od aktualne razdelitve poslanskih mandatov. Največ, 34 mandatov bi pripadlo SDS (zdaj jih ima 27), 25 mandatov bi prevzeli poslanci GS (zdaj 41), 12 poslancev bi imeli Socialni demokrati (zdaj 7), 9 NSi (zdaj 8) in 8 Levica (zdaj 5). Vsi bi zmagali, le eden bi izgubil, seveda, če bi ob odprtju volišč veljala enaka politična razmerja, kot jih je zaznal novembrski Vox populi. Vsekakor bi bilo smotrno, ko bi predsednica republike preverila, ali v svojem telefonu hrani telefonsko številko Janeza Janše.