Če smo v minulih treh mesecih poročali o padanju podpore premierju Robertu Golobu, njegovi vladi in stranki Gibanje Svoboda, ki jo vodi, nam rezultati tokratne javnomnenjske ankete Vox populi kažejo, da se je to padanje ustavilo. Vlada in stranke so zdaj približno tam, kjer so pristale prejšnji mesec.
Večina sodelujočih v anketi delo vlade tudi tokrat ocenjuje kot neuspešno. Tako je v naši javnomnenjski anketi Vox populi ocenilo 53,9 odstotka vprašanih, kot uspešno pa jih je delo vlade ocenilo 31,7 odstotka. Prejšnji mesec je bilo nezadovoljstvo z delom vlade še nekoliko večje in je doseglo najnižjo točko v tem mandatu vlade, a rezultat za vlado tudi ta mesec ni bistveno boljši, za le dobri dve odstotni točki.
Pri podpori političnim strankam decembrsko merjenje ni prineslo sprememb. Največ sodelujočih v anketi Vox populi bi na volitvah namenilo svoj glas stranki SDS. Zanjo se je izreklo 22,6 odstotka vprašanih. Vodilna vladna stranka Gibanje Svoboda je dobila 16,7 odstotka glasov. Preostale parlamentarne stranke so po dosegu bistveno manjše. Socialni demokrati so dobili 7,3 odstotka, Nova Slovenija 6,1 odstotka in Levica 5 odstotkov glasov. Za kakšno drugo stranko, ki trenutno ni zastopana v parlamentu, se je izreklo 3,4 odstotka vprašanih. Med temi je bila največkrat omenjena še ne ustanovljena Logarjeva stranka. Skoraj tretjina (31,1 odstotka) anketiranih se ni znala ali hotela opredeliti, koga bi volili, še 7,7 odstotka pa jih je odgovorilo, da se volitev ne bi udeležili.
Če te rezultate primerjamo z rezultati ankete, izvedene prejšnji mesec, vidimo, da razlik skoraj ni. Delež glasov, ki so jih decembra dobile parlamentarne stranke, je pri vseh skoraj enak kot novembra, razlikujejo se v desetinah odstotka. Zraslo je število glasov za druge stranke (z 1,3 odstotka novembra na 3,4 odstotka decembra), kot kaže predvsem zaradi napovedi možne Logarjeve stranke, na ta račun pa je nekoliko padlo število neopredeljenih (s 33,0 na 31,1 odstotka). Zdi se, da so nekateri prej neopredeljeni volilci sprejeli napovedano Logarjevo stranko kot možno izbiro in je zato zdaj nekoliko manj neopredeljenih, pa več volilcev zunajparlamentarnih strank.
Delež neopredeljenih je seveda še vedno nenavadno visok, mnogo večji, kot je bil še pred nekaj meseci in pred tem dolga leta. Tako velik delež neopredeljenih kaže na nekakšno stisko volilcev, ki med ponudbo političnih strank ne najdejo take, ki bi bila vredna njihovega glasu, ki bi ustrezno zastopala njihova stališča in bi to tudi znala narediti. Če k neopredeljenim prištejemo še nevolilce, torej tiste, ki izrecno povejo, da ne nameravajo na volitve, vidimo, da se skoraj štiri desetine volilnega telesa ne opredeljuje o političnih strankah.
Preberite še:
- Lestvica priljubljenosti: Na vrhu Pirc-Musarjeva in Logar, Golob ne pada več
- #VoxPopuli Nova predsednica po meri polovice volilcev
Ker pa na volitvah štejejo samo tisti, ki se opredelijo oziroma glasujejo, poglejmo še izračun deležev med opredeljenimi volilci, ki nam pokaže možen volilni izid, če bi bile volitve to nedeljo. Po tem izračunu bi SDS dobila 39,2 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 28,9 odstotka, SD 12,7 odstotka, NSi 10,6 odstotka in Levica 8,7 odstotka glasov. To bi SDS v državnem zboru prineslo 34 poslancev, NSi 10 poslancev, Gibanju Svoboda 25 poslancev, SD 11 in Levici 8 poslancev. Parlament bi bil tako razdeljen točno na pol, vladna koalicija (GS, SD in Levica) bi imela 44 poslancev, opozicija (SDS in NSi) pa prav tako 44 poslancev.
Nezadovoljstvo z vlado se je umirilo, a ostaja
Kako nam vlada vlada? Ne preveč uspešno, je prepričana večina sodelujočih v anketi. Kot uspešno jih je delo vlade tokrat ocenilo 31,7 odstotka, kot neuspešno pa 53,9 odstotka. Še pred enim letom je bilo razmerje obrnjeno, večina je vlado ocenila kot uspešno, nasprotnega mnenja jih je bila okoli tretjina. Potem pa je nezadovoljstvo postopno začelo naraščati, delež ocen uspešno je bil vse manjši, ocen neuspešno pa vse večji. Oktobra je oceno neuspešno prvič dala več kot polovica vprašanih, novembra je ta delež dosegel najvišjo točko v tem vladnem mandatu, 56,3 odstotka. Tokratnih 53,9 odstotka ocen neuspešno pravzaprav za vlado pomeni izboljšanje. Nezadovoljstvo z Golobovo vlado je (za zdaj) vrhunec doseglo novembra, decembra je nezadovoljstvo malo manjše, še vedno pa je veliko.
Po drugi strani je treba upoštevati, da je v preteklosti kakšna vlada dobila še mnogo bolj neugodno oceno. Zadnjo Janševo vlado denimo je večino njenega mandata kot neuspešno ocenjevalo več kot 60 odstotkov anketiranih, rekord pa je iz julija 2021, ko jo je kot neuspešno ocenilo 71,9 odstotka anketiranih.
Konec leta je torej v javnem mnenju prinesel nekaj pomiritve. Po večmesečnem padanju Golobove vlade in njegove stranke decembrsko merjenje ni prineslo novih premikov. Tako glede ocene vlade kot glede strankarskih preferenc se decembrski rezultati ankete skoraj ne razlikujejo od novembrskih. Tudi glede priljubljenosti politikov – kot poročamo v tem članku – se v zadnjem mesecu ni veliko spremenilo, ne za Goloba ne za druge politike. Ali ta zaustavitev Golobovega padanja pomeni samo kratek predah na poti navzdol ali pa so se politična razmerja zdaj ustalila na novi ravni, je še prezgodaj reči. Odvisno je predvsem od nadaljnjega ravnanja premierja Goloba, njegove vlade in njegove stranke.
