Preberite še:

• #VoxPopuli Kdor visoko leta, globoko pade
• Barometer politikov: Vodja opozicije je višje kot predsednik vlade

Prvič v mandatu te vlade so anketiranci delo premierja Goloba ocenjevali februarja 2023, povprečna ocena je takrat znašala 3,06. Od tedaj do danes se je torej povprečna ocena dela premierja znižala za dobro petino. Februarja so mu volilci v redovalnico vpisali veliko trojko, v novem »šolskem letu« pa ima tam veliko dvojko. Izdeluje torej z zadostnim uspehom.

Drnovšek – in potem dolgo nič

Po oceni dela predsednika vlade v javnomnenjski anketi Vox populi sprašujemo že dvajset let, praviloma vsake štiri mesece. Najnižjo povprečno oceno vseh časov je za svoje premierstvo prejel Borut Pahor – marca 2011 je ta znašala 2,22, septembra istega leta pa je bila enaka Golobovi povprečni oceni. Istega meseca so Pahorju v parlamentu izglasovali nezaupnico, zato ga je za vladnim krmilom februarja 2012 nasledil Janez Janša. Najvišja povprečna ocena Janševih premierstev je iz marca 2012, znašala je 3,04. Najnižjo oceno pa je prejel decembra istega leta, ko so Slovenijo pretresale tako imenovane ljudske vstaje – 2,29.

A Borut Pahor se lahko ponaša tudi z najvišjo doseženo povprečno oceno dela predsednika vlade. Decembra 2008, mesec dni po tem, ko je sestavil levosredinsko vlado, ki je nasledila Janševo, je povprečna ocena njegovega dela znašala zavidljivih 3,6. Mala štirica torej, uspeh je bil prav dober.

Tako visoke povprečne ocene ni dosegel še noben slovenski premier doslej. Ker smo vprašanje o oceni dela predsednika vlade začeli vključevati v anketo Vox populi šele leta 2005, torej tri leta po izteku zadnjega od štirih premierskih mandatov Janeza Drnovška, lahko le špekuliramo, da bi najvišjo povprečno oceno premierskega dela od osamosvojitve do danes dosegel prav Drnovšek. Ta špekulacija ni brez podlage – Janez Drnovšek je namreč v slovenskem javnem mnenju daleč najuspešnejši predsednik slovenskih vlad oziroma premier, »ki je najbolje opravljal svojo funkcijo«. Drnovšek tudi dve desetletji po tem, ko se je iz vladne pisarne preselil v predsedniško (in nato leta 2008 preminil), ostaja predsednik vlade, o katerem 47 odstotkov Slovencev trdi, da je bil »the best«. Drugi na lestvici najboljšega predsednika vlade vseh časov je Janez Janša, v novembru 2023 se je za Janšo kot the best off premierja opredelilo 22 odstotkov anketirancev. Janšev delež povsem ustreza odstotku anketirancev, ki bi volili za SDS, a je tudi za več kot polovico manjši od deleža izlaškega kralja. Drnovšku in Janši sledi Borut Pahor (junija je bil na lestvici še drugi, pred Janšo), njegov delež je razpolovljen glede na Janšev rezultat. Tej trojici nato sledijo »enoštevilkarji«; o trenutnem premierju, ki ima Drnovška za svojega vzornika, le 3,7 odstotka ljudi meni, da je najbolje od vseh opravljal funkcijo predsednika vlade (junija je bilo takih blizu 8 odstotkov). Janez Drnovšek je sicer najboljši rezultat (66,6 odstotka) dosegel mesec dni po svoji smrti, torej marca 2008, Janez Janša pa decembra istega leta (32,9 odstotka), po izteku volilne kampanje, ki se je končala z njegovim porazom.

Han in Mesec, dva fenomena

V anketni vprašalnik smo ponovno vključili tudi vprašanje o ministrih, ki najbolje oziroma najslabše opravljajo svoje delo (anketiranci morajo našteti po tri ministre iz vsake skupine). Na vrhu lestvice najboljših ministrov je gospodarski minister Matjaž Han. Priljuden in zato popularen Han, ki je stalno prisoten v javnem življenju in ki mu je uspelo navezati dialog s predstavniki delodajalcev in kapitala ne glede na njegov levi politični profil, je vseskozi v vrhu lestvice najboljših ministrov, le da je bil doslej pred njim nekdanji zdravstveni minister Bešič Loredan, s šefinjo Tanjo Fajon po strankarski liniji pa sta bila vedno dokaj izenačena. V tokratnem merjenju je daleč za sabo pustil tudi zunanjo ministrico, ki ji na lestvici najboljših ministrov tesno sledi kulturna ministrica Asta Vrečko. Četrta je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, peti pa minister za delo in socialo Luka Mesec. Han je daleč pred vsemi, razlike v razdaljah med preostalo četverico pa so majhne.

Zelo podobna razmerja lahko najdemo na lestvici najslabših ministrov, le imena so druga ali so drugače razporejena. Minister, ki najslabše opravlja svoje delo, je Luka Mesec, njegovo prvenstvo na tej lestvici je prepričljivo. Razvpita novela zakona, ki zahteva nadaljnjo birokratizacijo pri beleženju delovnega časa, je zagotovo pomagala pri betoniranju te Meščeve neugledne pozicije, saj je ministrov rezultat tokrat še slabši, kot je bil junija, ko je bil prav tako največkrat naveden kot najslabši minister. Luko Mesca del javnega mnenja zaznava kot predstavnika najbolj levega dela političnega spektra, zato ga volilci z nasprotne politične hemisfere prevladujoče zavračajo. Ko torej anketiramo o najslabšem ministru, so zato ravno preferenti desnosredinskih strank tisti, ki Mesca najpogosteje navajajo kot najslabšega ministra. Mesec ima torej v javnem mnenju podoben problem kot njegov politični antipod Janša, le da slednjega »po defaultu« zavračajo levičarji, najbolj strumno ravno volilci Levice. Javno mnenje, tudi levosredinsko, je razdeljeno tudi pri oceni Meščevih javnih nastopov: eden od zelo redkih intelektualcev med politiki del občinstva pritegne s svojimi družbenimi analizami in nastopi z nezgrešljivimi sporočili, drugi del občinstva pa odbija ravno z intelektualizmom in s svojo metroseksualnostjo. Mesec je pač povsem drugačen tip politika od Hana.

Obrambni minister Marjan Šarec je na lestvici najslabših ministrov pozicioniran na drugo mesto, s polovičnim deležem navedb od Meščevih. Toda tudi Šarec je napredoval glede na naše zadnje tako merjenje v juniju – od tedaj je svoj rezultat poslabšal za 100 odstotkov. Tesno za Šarcem je še ena bivša premierka, Alenka Bratušek kot infrastrukturna ministrica, za četrto oziroma peto mesto med najslabšimi ministri pa se borita solidarni minister Simon Maljevac in zunanja ministrica Tanja Fajon.