Kot že zadnjih nekaj let so tudi letos sodelujoče v decembrski javnomnenjski anketi Vox populi vprašali po njihovi oceni iztekajočega se leta in pričakovanjih za prihodnje leto. Življenjske razmere v njihovem gospodinjstvu so bile po oceni večine anketiranih letos enake kot lani. Tako jih je odgovorilo 51,3 odstotka. Da je bilo letos slabše kot lani, jih je ocenilo dve petini, natančneje 39,6 odstotka, da je bilo bolje, pa skromnih 8,3 odstotka.
Na prvi pogled to ni nič kaj laskava ocena tega, kako zadovoljni smo s svojim življenjem. Ker pa so enako vprašanje sodelujočim v anketi postavljali že v preteklih letih, lahko primerjamo izide. Pokaže se, da so bili anketiranci najbolj zadovoljni leta 2017, ko jih je največ, kar 33,7 odstotka, ocenilo, da so bile tisto leto razmere v njihovem gospodinjstvu boljše kot leto poprej, najmanjši doslej pa je bil delež anketirancev, ki so razmere ocenili za slabše, samo 19,7 odstotka. Najbolj nezadovoljni pa so bili anketiranci lani. V anketi decembra 2022 jih je izboljšanje razmer v svojem gospodinjstvu navedlo le 7,6 odstotka, da jim gre slabše, pa jih je menilo 45,5 odstotka; prvo je najnižji delež ocen o izboljšanju, drugo najvišji delež ocen o poslabšanju doslej. Letos se je trend rahlo obrnil navzgor – ocen o izboljšanju je malenkost več kot lani, opazno manj pa je ocen o poslabšanju in opazno več ocen o nespremenjenem stanju. Lahko rečemo, da slovenska javnost ni več tako nezadovoljna s svojimi življenjskimi razmerami, kot je bila lani, velikega izboljšanja razmer pa tudi še ne zazna.
Manj pesimizma
In kaj anketiranci zase pričakujejo od prihodnjega leta? Pretiranega optimizma ni zaznati. Da bo kakovost življenja v njihovem gospodinjstvu narasla in bodo leta 2024 živeli bolje kot leta 2023, jih je odgovorilo 12,6 odstotka, da bodo živeli slabše, jih pričakuje 29,1 odstotka, skoraj polovica, 49,7 odstotka, pa jih ne pričakuje sprememb, pravijo, da bodo živeli približno enako.
Primerjava letošnjih odgovorov s tistimi iz prejšnjih let pokaže, kaj nam izidi ankete lahko povedo o razpoloženju slovenske javnosti. Vsa leta je najpogostejši odgovor anketirancev, da pričakujejo, da bodo naslednje leto živeli enako kot v tekočem letu. Kar precej nihanja pa je pri odgovorih »boljše« in »slabše«. Lansko leto je bilo očitno precej pesimistično, saj je kar 39,7 odstotka anketiranih pričakovalo, da bodo živeli slabše. Letos je takih opazno manj, 29,1 odstotka. Samo po sebi je tudi to velik delež, a je toliko manjši od lanskega, da vendarle daje manj pesimistično sliko razpoloženja javnosti. Če k temu dodamo še majhno rast pri odgovorih »živeli bomo bolje« (lani 10,5 odstotka, letos 12,6 odstotka) in »živeli bomo približno enako« (lani 46,5 odstotka, letos 49,7 odstotka), lahko že govorimo o počasnem – res počasnem, a vendarle – vračanju optimizma. Slovenska javnost se prihodnosti boji malo manj kot lani, velikih pričakovanj pa tudi nima.
Lanska pričakovanja
in letošnji dosežki
Za konec poglejmo še primerjavo lanskih pričakovanj in letošnjih dosežkov. Če primerjamo, kaj so decembra 2022 anketiranci odgovarjali, da pričakujejo od leta 2023, in kako so čez leto dni (torej v zadnji anketi) ocenili leto 2023, vidimo precejšnje ujemanje. Leta 2022 je 39,7 odstotka vprašanih pričakovalo, da bodo leta 2023 živeli slabše. Leto kasneje jih je 39,6 odstotka ocenilo, da so bile leta 2023 razmere slabše. Da bodo leta 2023 živeli bolje, jih je lani pričakovalo 10,5 odstotka, letos jih je leto 2023 kot boljše ocenilo 8,3 odstotka. Da leta 2023 ne pričakujejo sprememb, jih je lani odgovorilo 46,5 odstotka, letos pa jih je 51,3 odstotka potrdilo, da sprememb ni bilo.
Letos se je torej dosežena kakovost življenja kar lepo ujela z lanskimi pričakovanji. Če tudi letošnji odgovori anketirancev o pričakovanjih glede prihodnjega leta napovedujejo, kakšno leto 2024 se nam obeta, potem nam hudega ne bo.
