To so, če upoštevamo anketne rezultate o uspešnosti dela Golobove vlade od začetka njenega mandata do danes, zelo slabi rezultati. Popoln fiasko s preklicanim (pro)jedrskim referendumom, zaradi nameravane (in nato preklicane) prepovedi uporabe električnih bojlerjev jezni ljudje, višje cene za električno omrežnino, ki si jo vlada tudi prizadeva preklicati ali vsaj omiliti posledice te podražitve, in še številne druge zamere so se zgrnile nad vlado tako silovito, da izpostavljenih 28,4 odstotka predstavlja najslabši rezultat, ki smo ga od julija 2022 do danes zabeležili, ko smo v Vox populi spraševali, ali je vlada uspešna ali je neuspešna. Komaj kaj boljši dosežek je 67,4-odstotni delež tistih, ki delo vlade vidijo kot neuspešno – pač zato, ker je ta delež februarja in marca letos že dosegel vrednosti nad 70 odstotkov.

    

Zanimivo je opazovati, kako uspešnost vlade dojemajo volilci koalicijskih strank. 95 odstotkov volilcev Gibanja Svoboda ocenjuje, da je vlada uspešna. Od novega leta naprej ta delež med volilci Svobode iz meseca v mesec kar precej niha, maja letos je uspešno delo vlade prepoznalo le 73 odstotkov volilcev te stranke. Zelo spreminjajoče se ocene o uspešnosti tudi njihove vlade imajo volilci SD: njeno delo je kot uspešno tokrat ocenilo 53 odstotkov volilcev socialdemokratov, avgusta in septembra 61 odstotkov, marca pa samo 33 odstotkov volilcev SD. Zelo spremenljivega razpoloženja so tudi volilci Levice: maja letos je uspešno delo vlade zaznalo 86 odstotkov volilcev, marca, septembra in ta mesec pa delo vlade kot uspešno ocenjuje le od 43 do 48 odstotkov volilcev Levice.

Neopredeljeni in SDS sta edini politični skupini, ki sta glede na prejšnji mesec nekaj pridobili. Delež ljudi, ki ne vedo, za katero stranko bi volili, se je povečal za 4 odstotne točke (za 18 odstotkov), Janševi demokrati pa tudi imajo za eno odstotno točko višjo podporo (25,1 odstotka), kot so jo imeli oktobra. Podpora preostalim strankam stagnira, vključno z vodilno vladno stranko Svobodo, ki je v tokratni javnomnenjski anketi prejela nekaj glasov manj (14,9 odstotka) kot pred mesecem dni. Med volilci, ki vedo, koga bi volili v nedeljo (opredeljeni), ima tako SDS daleč največji, 37-odstotni delež, Svoboda je pri 22 odstotkih, SD pri 11, Levica in NSi pa pri 9 odstotkih. V parlament bi se po tokratnih rezultatih prebila tudi izvenparlamentarna stranka Vesna, ki ima med opredeljenimi 5-odstotno podporo, Demokrati Anžeta Logarja pa so tik pod parlamentarnim pragom (3,8 odstotka).