Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je znova obiskala Črno na Koroškem, kjer je tudi leto dni po uničujočih poplavah v Sloveniji zagotovila, da Evropa še naprej stoji na strani Slovenije. Leto dni potem, ko je osupla opazovala razdejanje, je bila tokrat boljše volje. Predsednica komisije si je med njenim obiskom Črne ogledala odsek, ki je bil obnovljen s pomočjo solidarnostnega sklada. Kot je poudarila, je pomembno, da je na lastne oči videla prav napredek pri obnovi. »Imamo solidarnosti sklad. Decembra lani smo že predhodno izplačali sto milijonov evrov. Dobra novica pa je, da smo v evropski komisiji prejšnji teden potrdili še 328 evrov pomoči,« je povedala.
Županja Lesjakova: Ljudje se bojijo jeseni in neviht
»Videla sem tudi, da se je v Črno vrnilo upanje,« je še poudarila predsednica evropske komisije. Kot je povedala, je bil obisk zanjo zelo čustven. »Zelo dobro se spomnim uničenja lansko leto in groznega blata, ki je prekrivalo ceste. To je bila nočna mora. Zelo dobro pa se tudi spominjam neverjetne solidarnosti, kako so ljudje v Sloveniji, tukaj v Črni, stopili skupaj, se borili proti poplavam in sodelovali za obnovo,« je povedala von der Leynova. Obisk Črne eno leto po poplavah je bil zanjo pomemben, da je videla, do kakšne obnove je prišlo.
Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je vnovični obisk predsednice evropske komisije von der Leynove in predsednika vlade Roberta Goloba označila kot dokaz, da res niso pozabljeni. »Hvaležni smo, da spremljajo dela tukaj, za katera bi želeli, da potekalo malo hitreje. Upamo, da bo dovolj denarja za obnovo, ki si jo zaradi ljudi želimo uresničiti v dveh letih. Na določenih mestih se še vedno bojijo jeseni in neviht,« je povedala Lesjakova in si zaželela, da bi ta srečanja s predsednico komisije in premierjem postala tradicionalna.
Predsednik vlade Robert Golob se je zahvalil Črnjankam in Črnjanom, da so se po dobljeni pomoči uspeli postaviti na noge in pokazati, kako hitro se lahko vrne v kraj spet življenje po poplavah. »Slovenija se je na lanske poplave odzvala hitro in enako se je evropska komisija,« je dejal Golob in se von der Leynovi zahvalil za hitro pomoč in tudi njen hiter obisk v Sloveniji. »Včasih si vsi želimo, da bi sanacija tekla hitreje. Včasih denar tudi ni največja ovira. Sredstva so zagotovljena. (…) Danes imamo največji izziv s pripravo dokumentov in načrtov, zato da lahko obnova steče na način, ki smo ga obljubili: da bo zgrajena infrastruktura bolj odporna in bomo ponavljajoče vremenske neprilike pričakali bolj mirno ter bo njihova škoda manjša,« je še povedal Golob.
Kako najti izvajalce?
Ob težavah, ki jih je pri obnovi izpostavil Golob, je von der Leynova še omenila, da včasih opažajo tudi, da je težko najti vse potrebne strokovnjake. Po svoje je to potrdila tudi županja Lesjakova, ki je dejala, da imajo v Črni največji problem pri obnovi s pridobivanjem izvajalcev, ker se jim ta zdi preveč oddaljena in zanje predstavlja večje stroške.
»Ni toliko problem denar kot pa časovnica. Na določenih mestih si želimo, da bi se še pred zimo uredili vodotoki. Na različnih lokacijah imamo ogromno dela. Začeli smo delati ceste do zaselkov, vsaka je deset kilometrov dolga. To je ogromno denarnih sredstev, za katere smo prepričani, da nam jih bo država tudi namenila. Za ljudi pa je pomemben predvsem psihološki element, ker se bojijo jeseni, ko je po navadi več dela. Vsi si želimo, da bi zaščita bila takšna, da bi se ljudje počutili varne in bi brezskrbno zrli v prihodnost,« je še poudarila Lesjakova.
Po obisku Črne so von der Leynovo čakali dvostranski pogovori s premierjem Golobom in govor na otvoritveni slovesnosti Blejskega strateškega foruma.
