Bolnišnico dr. Petra Držaja, ki je del UKC Ljubljana, opazno najeda zob časa. S fasade leta 1962 zgrajenega poslopja v ljubljanski Šiški na več koncih odpada omet in tudi njegova notranjost marsikje kliče po temeljiti prenovi. Kdaj bo udejanjena, v največji slovenski bolnišnici danes ne morejo napovedati. Novi prizidek pa naj bi po načrtih odprli že čez tri leta. Stroške naložbe v višini skoraj 87 milijonov evrov (z DDV) bo v celoti prevzelo ministrstvo za obrambo (Mors). V tretjem traktu bo vzpostavilo nacionalni zdravstveni center za izredne razmere.
Zamisel vzpostavitve zdravstvenega centra korenini v izkušnjah z epidemijo covida-19, ki je opozorila na pomanjkanje zdravstvenih zmogljivosti za koncentrirano bolnišnično obravnavo večjega števila pacientk in pacientov v enakem ali podobnem nujnem zdravstvenem stanju. Novi nacionalni center naj bi bil sposoben ponuditi prav to, saj naj bi zagotavljal zdravstveno oskrbo tako za vojaške namene kot v okviru javnega zdravstva, poudarja ministrstvo. »Namen projekta je zgraditev in oprema novega nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere kot vojaške bolnišnice, ki bo vključena v javni zdravstveni sistem ter bo z združenimi močmi vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske in UKC Ljubljana zagotovila povečano odpornost Slovenije v primerih, ko je obolelih, poškodovanih ali ranjenih veliko ljudi,« pojasnjuje Mors.
Gre torej »za zdravstveno zmogljivost za dvojno rabo, in sicer tako za zagotavljanje zdravstvene oskrbe za vojaške namene kot uporabo v okviru javnega zdravstva. V centru bodo delali tako pripadniki vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske kot zdravstveno osebje UKC Ljubljana.«
Vojska ima 130 zaposlenih zdravstvenih kadrov
V stalni sestavi Slovenske vojske je namreč že zaposlenih 130 zdravstvenih kadrov, od tega deset zdravnikov; delujejo predvsem v stacionarnih ali premičnih bolnišničnih zmogljivostih Role 1 in Role 2. Zdravniške vrste dopolnjuje še 29 zdravnikov rezervistov. Ti vojaški kadri se bodo v bodoče praktično usposabljali tudi v novem nacionalnem centru. Zavarovan bo po vojaških standardih, saj bo to objekt kritične infrastrukture. Vsebinski nosilec zdravstvene dejavnosti v njem pa bo obenem civilno zdravstvo, konkretno UKC Ljubljana, ki bo razpoložljive operacijske in druge zmogljivosti uporabljal pri svoji redni dejavnosti.
»Ne vzpostavljamo ločenega vojaškega zdravstva, kot smo ga poznali v času prejšnje države, saj bodo zdravstvene zmogljivosti Slovenske vojske tesno prepletene s slovenskim javnim zdravstvom, njegov del,« poudarjajo na ministrstvu. »Tudi strokovne zahteve glede opreme centra bo podalo civilno zdravstvo, zato da bodo namenjene in uporabljene pri dnevnem delovanju tega centra tudi v okviru javnega zdravstva. To ne bo prazen objekt, ampak živ in delujoč sodoben zdravstveni center, ki bo na voljo uporabnikom javnega zdravstva, kot bo presodila stroka v UKC Ljubljana,« še zagotavljajo na MORS.
Vojaški trakt s štirimi operacijskimi dvoranami
Za obrambno ministrstvo je pomembno, da bo Slovenija z zgraditvijo novega bolnišničnega trakta izpolnila svojo zavezo v okviru Natovega koncepta zagotavljanja zmogljivosti države gostiteljice. V okviru tega koncepta bo zagotovila obljubljenih 50 bolnišničnih postelj, ki jih danes nima. »Pomembno je še poudariti, da bomo po načrtih Nata in EU pri vojaški mobilnosti ta objekt lahko uporabljali ter tudi financirali skozi obrambne izdatke,« pojasnjuje Mors. »Po zastavljeni časovnici pričakujemo, da bomo v enem letu pridobili gradbeno dovoljenje in v prvi polovici leta 2026 začeli graditi. Objekt bo predvidoma zgrajen in v celoti opremljen v dveh do treh letih.«
Tretji trakt bolnišnice se bo razprostiral na 18.700 kvadratnih metrih, od tega bosta dobri dve tretjini namenjeni glavnim in spremljajočim prostorom bolnišnice z najmanj 160 bolniškimi posteljami, celovito funkcionalno diagnostiko, štirimi operacijskimi dvoranami v funkcionalno urejenem operativnem bloku, z intenzivnimi in izolacijskimi posteljnimi enotami ter bolniškimi oddelki za standardno nego. Izhodiščna vrednost projekta je 86.916.198 evrov z DDV, torej nekaj manj kot 87 milijonov evrov.
UKC še ne ve, koliko bo stala prenova bolnišnice
Bolnišnica dr. Petra Držaja ima klinične oddelke za revmatologijo, hipertenzijo, anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, RTG-oddelek in center za geriatrično medicino. Inštalacije so zamenjali pred 42 leti, kasneje so prenavljali posamezne oddelke in prostore. Leta 2021 so zagnali nov CT in vzpostavili oddelek intenzivne terapije za paciente s covidom-19. »Na objektu izvajamo tudi potrebna tekoča vzdrževalna dela,« poudarjajo v UKC.
Kot že rečeno, bi Bolnišnica dr. Petra Držaja nujno potrebovala temeljito obnovo, ki pa se skozi leta odmika. Tudi idej, kako jo izpeljati in kakšne vsebine so smiselne v njenih prostorih, je bilo že veliko. V preteklosti se je, tudi zaradi neprimernih prostorskih razmer, njena vloga krčila. Pred dobrim desetletjem so zaprli tamkajšnji operacijski dvorani. Ker ljubljansko območje tovrstnega regijskega zavoda nima, so bila kasneje v igri razmišljanja, da bi stavba prevzela vlogo mestne bolnišnice.
Prihodnja vsebina še ni znana, po naših informacijah so nekateri zaposleni v ljubljanskem UKC veseli poteze obrambnega ministrstva tudi zato, ker povečuje možnost financiranja prenove preostalega dela bolnišnice. Oblasti v preteklosti za tak projekt niso bile ravno zagrete. Nenazadnje so razmere v objektu, ki deluje na drugem koncu mesta, tudi redkeje na očeh javnosti.
»Projekt vzpostavitve nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere predvideva samo gradnjo severnega prizidka,« v zvezi s tem pojasnjuje Mors. Kaj odgovarja UKC? »Leta 2018 je bila izdelana programska zasnova bolnišnice, leta 2023 pa projektna naloga in statična analiza, na osnovi katere so se izdelale variante novogradnje, prenove in rekonstrukcije objekta. Ocene investicije so v pripravi. Prav tako je v pripravi dokumentacija za pridobitev sredstev, in sicer iz več virov.«
Več zaposlenih, ki ne želijo biti imenovani, ob aktualnih načrtih poleg dotrajanosti stavbe izpostavlja tudi pomanjkanje osebja. Slednje je tudi na nekaterih oddelkih, ki delujejo v tej stavbi, vsaj tolikšna težava kot gneča in zastarelost obstoječih prostorov. Poleg tega se obeta gradnja gorenjske bolnišnice, so spomnili sogovorniki, osebje UKC Ljubljana pa že danes občasno dela v regijskih bolnišnicah, v zasebnem zdravstvu in raznovrstnih novih programih, s katerimi se širi mreža v javnem sistemu.
