Uvodoma se je Andrej Grah Whatmough odzval na besede vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica, da »nekompetentno vodstvo RTVS javni zavod pelje v stečaj in grški scenarij«. »Rad bi vam zagotovil, da RTV Slovenija ne grozita ne stečaj ne grški scenarij. Za zdaj,« je dejal.
Kot je pojasnil, je v dveh letih mandata s svojo ekipo uspel z ukrepi za finančno stabilizacijo te hiše, z ugotavljanjem tehnoloških viškov so v teh dveh letih ustvarili za pet milijonov evrov letnih prihrankov pri stroških dela, »kar še ni uspelo nobenemu vodstvu do zdaj«. Zato so po njegovi oceni lani prvič poslovali brez izgube. Glede likvidnostnega položaja je dejal, da imajo dan po plačilu vseh plač zaposlenim, »na računu še vedno tri milijone evrov«. Slednje naj bi sicer po nekaterih javnih opozorilih zavod pridobil s prodajo delnic.
Whatmough: Zavod ni zadolžen
Whatmough zagotavlja, da zavod letos ni zadolžen, zadolževanja ne načrtujejo, prihodnje leto pa je poslovanje RTVS »tudi v rokah vlade«, ki bo »odgovorna, če bo temu javnemu zavodu v prihodnosti grozil stečaj oziroma grški scenarij«. Aktualna vlada se namreč po njegovih besedah ne odziva na številne pozive k zagotovitvi stabilnega financiranja RTVS, kot se tudi prejšnje niso.
Prav tako vlada ni realizirala stavkovnega sporazuma iz leta 2018 do RTVS in ni nadomestila dviga stroškov dela, čeprav se je k temu zavezala. »Zato smo skupaj z reprezentativnimi sindikati RTVS sprejeli odločitev, da vložimo tožbo in od ustanovitelja zahtevamo povrnitev stroškov«, ki jih je po njegovi oceni za 24 milijonov evrov. Tožbo so vložili v ponedeljek. V nedeljo zvečer pa je Evropski komisiji posredoval pismo, s katerim je komisijo »obvestil o aktualnem dogajanju na RTVS, predvsem v luči vse vse večjih in vse bolj grobih pritiskov izvršne in zakonodajne oblasti in to že več kot eno leto«.
S predlogom za revizijo se je obrnil še na vrhovno sodišče
Glede pravnomočnih sodb, s katerimi so sodišča ugotovila, da je bilo njegovo imenovanje nezakonito, prav tako je bila nezakonita njegova razrešitev tedanje direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak, pa se je s predlogom za revizijo obrnil še na vrhovno sodišče.
Sodišče je namreč ugotovilo, da ob imenovanju ni izpolnjeval pogoja triletnih izkušenj z vodenjem velikih sistemov. A tega pogoja statut ne predvideva, pravi Whatmough. Vprašanje, ki si ga ob tem zastavlja, je, ali lahko programski svet mimo statuta, ki določa pogoje za generalnega direktorja, te pogoje oži ali širi. Če da, potem lahko programski svet te pogoje tudi presoja. In programski svet mu je, nasprotno od sodišča, vodstvene izkušnje priznal.
