Po burnih odzivih na predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini so to točko na redni seji obravnavali tudi svetniki v občini Šoštanj. Po krajši razpravi so sprejeli sklep, da interventnemu zakonu ne nasprotujejo, a pričakujejo, da bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo upoštevalo ter vanj vključilo sprejemljive pripombe, ki jih je k predlogu zakona vložila šoštanjska občina. Hkrati svetniki zahtevajo, da država upošteva zaveze pravičnega prehoda, zapisane v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.
Seje občinskega sveta občine Šoštanj so se udeležili tako minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer kot tudi generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) Tomaž Štokelj, generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Branko Debeljak in generalni direktor Premogovnika Velenje (PV) Marko Mavec, ki so vsak s svojega zornega kota pojasnili svetnikom, kaj bi pomenilo, če ta interventni zakon ne bi bil sprejet do 1. januarja prihodnje leto. Mavec je denimo povedal, da je zaloge premoga na deponiji dovolj do konca aprila. »Če bi proizvodnjo končali 1. januarja prihodnje leto, to pomeni, da bi 2000 ljudi na PV in še 400 v TEŠ ostalo brez dela, saj podlage za financiranje zapiranja PV (še) ni,« je bil neposreden Mavec. Da je v izjemno zahtevnem položaju, kot domačin in minister, je dejal tudi Bojan Kumer. »Po eni strani mi mečejo pod nos, da je zakon pisan na kožo prebivalcem Šaleške doline, po drugi mi govorijo, da za to dolino nič ne naredim,« je dejal minister. In dodal, da kot domačin dobro ve, kaj je Šaleška dolina doslej žrtvovala za slovensko energetiko. »Žal pa v preostalem delu Slovenije tega ne vidijo. A verjemite mi, da smo v zadnjih mesecih z majhno ekipo na ministrstvu ogromno časa in energije posvetili možnim načinom zagotavljanja nadaljnjega delovanja TEŠ ter našli rešitev v sprejetju interventnega zakona. Z njim bo nadaljnji obstoj termodivizije v Šaleški dolini zagotovljen, hkrati pa bomo ustvarili možnosti za mehek prehod in postopno zapiranje PV,« je dejal minister. In dodal, da bodo pri sprejetju zakona skušali upoštevati tudi nekatere pripombe in predloge občine. Teh so, kot je razkril župan Šoštanja Boris Goličnik, navedli 14. »Sam interventnemu zakonu ne nasprotujem, če je to najboljša rešitev. Ključno pa je vprašanje financiranja, zato sem kot župan in kot nacionalni koordinator za pravični prehod izrecno zahteval, da mora biti pravični prehod za prebivalce Šaleške doline zagotovljen,« poudarja Goličnik.
Že maja bi bil TEŠ
v rdečih številkah
Rešitev, kako zagotoviti delovanje TEŠ in PV v prihodnje, so pospešeno iskali tudi na HSE. Po besedah generalnega direktorja Tomaža Štoklja razlog, da mora biti interventni zakon nujno sprejet do 1. januarja, ni v spremembi zakonodaje, temveč v spremenjenih razmerah na trgu. »Brez sprejetja interventnega zakona obema družbama zelo hitro grozi insolventnost,« je dejal Štokelj. Da zakon, tak, kot je zastavljen, omogoča nadaljnje delovanje TEŠ in PV, meni tudi generalni direktor TEŠ Branko Debeljak. »Brez sprejetja zakona se bo TEŠ že maja prihodnje leto znašel v rdečih številkah,« je dejal. Župan Goličnik pa je dodal, da so seveda vsi zaskrbljeni, a je treba na prihodnost gledati pozitivno. »Le s sodelovanjem bomo zagotovili lepo prihodnost našim otrokom,« je sklenil župan. Svetniki ob predlogu, da podprejo predlog zakona, niso imeli večjih pomislekov niti dodatnih vprašanj. Morda tudi zato, ker so, kot smo izvedeli neuradno, v TEŠ in PV že dobili dopis HSE, da se, če podpore ne bo, pripravlja drug, za dolino manj ugoden scenarij.
Zaskrbljenost v sindikatu DEM
Oglasili pa so se tudi v sindikatu Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Zapisali so, da so zaskrbljeni nad aktivnostmi v zvezi s pripravo in usklajevanjem interventnega zakona o režimu delovanja TEŠ. »Sprejetju interventnega zakona v sindikatu DEM ne nasprotujemo, saj menimo, da je, ko bo ustrezno usklajen, nujen za razrešitev nastale situacije v termodiviziji skupine HSE. Ostro pa nasprotujemo idejam iz kroga nasprotnikov zakona, ki predlagajo ukinitev avtonomije odvisnih družb skupine HSE, torej ukinitev samostojnosti DEM. To bi lahko pomenilo začetek konca Dravskih elektrarn, kot jih poznamo danes. S strogimi in neživljenjskimi varčevalnimi ukrepi bi bil zaustavljen investicijski cikel, ogroženo obratovanje in zanesljivost proizvodnje električne energije ter razvoj družbe in posledično bi to vodilo v izgubo socialne varnosti zaposlenih in ukinjanje delovnih mest,« so poudarili v sindikatu DEM.
