Premier Robert Golob in podpredsednik vlade Matej Arčon sta v maju, pred volitvami v evropski parlament, na veliki zvon obešala, kako bodo do začetka poletja pripravljene in javno predstavljene spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti. S popravki naj bi izpolnili koalicijsko zavezo striktnejše razmejitve javnega in zasebnega zdravstva, to je ukinitve spornih dvojnih praks s popoldanskim delom zdravnikov iz javnih zavodov pri zasebnikih. Ministrstvo za zdravje po tistem, ko so objavili izhodišča, ni dalo od sebe ničesar več. Ta zakon ni tako kompliciran, da se ga ne bi dalo oblikovati v tem vmesnem času, očitno je po evrovolitvah, kjer so se nabirali politični glasovi, zmanjkalo volje, je slišati vse glasnejše kritike.

»Gre za pomanjkanje politične volje, ki je je bilo sicer dovolj pred evropskimi volitvami, a očitno v funkciji predstave za javnost. Po vehementnih nastopih premierja, kako bomo ukinili dvoživke, saj da takšne prakse ne vodijo nikamor, pa je zadeva začela hitro vodeneti, časovnica je šla iz obljub o zakonu v tednu, dveh do enkrat do konca leta,« situacijo komentira poslanec Levice Miha Kordiš. Za pozitivno je označil četrtkov protest iniciative Glas ljudstva pred ministrstvom za zdravje, saj da so tovrstni pritiski nujni, da javnost ne pozabi na dane obljube in da se s tem morda kaj premakne. V Glasu ljudstva so napovedali, da bodo vložili lasten zakon, če predloga ministrstva ne bo v javni obravnavi do septembra. Sogovornik pravi, da bi takšen zakon prebral in razmislil o prispevanju poslanskega podpisa.

Miha Kordiš je komentiral tudi prakso vlade, ki je v zadnjem obdobju na številnih področjih še pred pripravo zakonskega predloga sprejela tako imenovana izhodišča za zakonske spremembe, ki niso niti pravno zavezujoča niti ne konkretizirajo rešitev. »To je dvorezni meč. Koristno je, če imaš v koaliciji strukturiran politični proces, ki najprej opredeli koncept, nato pa se znotraj tega izpili posamezne člene. S tega vidika so izhodišča koristen dokument. Zelo težko pa se človek znebi občutka, recimo pri napovedanem omejevanju prakse dvoživk, da je to v resnici samo fasada. Ne pozabimo, da je za nami že polovica mandata, narejenega pa ni bilo skoraj nič. Kar je bilo narejeno, pa ni zaviralo, ampak pospeševalo privatizacijo v zdravstvu.«

Ministrstvo za zdravje kot ozko grlo

Da je ukinitev popoldanskega dela ob zadostni politični volji stvar, ki se jo da urediti po hitrem postopku, meni tudi nekdanji zdravstveni minister Samo Fakin. »Spremeniti je treba dva člena, s katerima bi zdravnikom v javnih zavodih prepovedali delati zunaj teh zavodov. Pika. Konkurenčno klavzulo, ki jo ima vsak direktor in vsak delavec v gospodarstvu, je treba prepisati iz zakona o gospodarskih družbah. Državni zbor lahko to sprejme po hitrem postopku; če mečkajo, to pomeni, da ne mislijo resno.« Fakin se je dotaknil tudi skrajševanja čakalnih dob, kjer bi lahko po njegovi oceni razmere uredili že v letu dni. »Bolnišničnim zdravnikom bi bilo treba predpisati norme, to je, koliko efektivnega dela morajo opraviti, a direktorji javnih bolnišnic niso osredotočeni na optimizacijo delovnega procesa, ampak na dobre odnose.«

Na ministrstvu za zdravje pa se ni zataknila le novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ampak tudi številne druge spremembe. Recimo na področju kakovosti zdravstva, priljubljenem področju ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Ta zakon je bil sicer v javni razpravi, ampak od takrat nismo izvedeli nič novega. Sprememb pri zakonu o zdravstvenem zavarovanju pa niso niti predstavili. Na področjih absentizma in tujih zdravstvenih delavcev prav tako več kot izhodišč za zdaj nismo videli. Navadili smo se že, da ministrstvo poljubno nateguje časovnice, zdaj pa ostre kritike letijo tudi na namestnika predsednika strateškega sveta za zdravstvo in glavnega svetovalca ministrice dr. Dorijana Marušiča.

Ta namreč hkrati zaseda še več drugih položajev. Poleg tega, da dela v koncesionarski ambulanti, je že več let član odbora za socialno-ekonomska vprašanja pri zdravniški zbornici, pa lastnik zdravstvenega zavoda Celjenje, ki ima kardiološko in psihiatrično ambulanto, pomemben del prihodkov pa prejema tudi iz javne zdravstvene blagajne. Pogodbeno dela še za zasebno kliniko MC Medicor. Ali koalicijske stranke moti, da ministrici, ki naj bi bila zastavonoša ukinjanja dvojnih praks zdravnikov, prišepetava takšen človek?

Levica zahteva pojasnila o Marušiču

»Praksa, da na področju ureditve zdravstvenega sistema svetujejo osebe, ki imajo pri tem neposredne materialne koristi, je za nas sporna in ji ostro nasprotujemo. V tem trenutku sicer še ne poznamo vsebine svetovalne pogodbe med ministrstvom za zdravje in dr. Dorijanom Marušičem, zato se o konkretnih podrobnostih ne moremo izrekati. Je pa tovrstnim praksam, ko se izkažejo za nedvoumne in jasne, treba ostro reči ne,« odgovarjajo v Levici. So na to že opozorili znotraj koalicije? »Da, takoj ko se je novica pojavila. Pričakujemo pojasnila na podlagi danega opozorila.«

Nekoliko manj konkretni so bili pri Socialnih demokratih, kjer so povedali, da je to, kdo jim svetuje, odgovornost resornih ministrov. »Pri tem od vseh pričakujemo, da izbire temeljijo na strokovnosti, integriteti in predanosti javnemu interesu. Odločitev ministra, kdo mu svetuje, ima tudi pomemben vpliv na zaupanje javnosti v njegovo delovanje.« Iz Gibanja Svoboda, ki mu pripada zdravstveni resor, pa odgovarjajo, da je bil Marušič član odbora za socialno-ekonomska vprašanja zdravniške zbornice že v mandatu dr. Bojane Beović v letih 2021–2024. »Ministrstvo za zdravje je z Marušičem sklenilo podjemno pogodbo za sodelovanje pri pripravi predloga modela mreže izvajalcev zdravstvenih storitev, sistema vodenja kakovosti, tipologij zdravstvenega sistema in tako dalje. Marušič je ministrico o ponovnem imenovanju za člana odbora v zdravniški zbornici ustno obvestil. Odbor se ne pogaja o cenah, niti se o cenah ne pogaja ministrstvo.Naj na koncu poudarimo, da so koncesionarji del javne zdravstvene mreže,« so pojasnili v Svobodi.

Kaj v izhodiščih zakona obljublja ministrstvo

Koalicija se je ob začetku mandata zavezala, da bo razmejila javno in zasebno zdravstvo ter tako zagotovila dostopnost do zdravstvenih storitev. To naj bi zdaj uresničila z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. V izhodiščih, objavljenih maja letos, je zdravstveno ministrstvo napovedalo omejitve dela zdravstvenih delavcev iz javnih zdravstvenih zavodov (JZZ) pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Zdravstveni delavci, ki so zaposleni v JZZ, bodo z dovoljenjem direktorja zdravstvene storitve lahko opravljali le v svojem ali drugem JZZ. Jasneje naj bi določili tudi, v katerih primerih lahko zdravstveni delavec pridobi dovoljenje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Novelo naj bi sprejeli do konca leta. Tako vsaj napovedujejo.