Nekoliko posplošeno bi lahko zapisali, da se je vlada Roberta Goloba vse od svojega nastopa ukvarjala v glavnem z obvladovanjem energetske krize. Ta je vlado pričakala na vratih, ko je novopečeni vladni zbor poleti vstopil v stavbo na Gregorčičevi – in se nato le še stopnjevala. V povprečju je vsak teden prinesel nov ukrep, odlok, zakon ali regulacijo. Do danes so jih na vladi in v državnem zboru sprejeli 37.

Obvladovanja energetske krize in draginje so se lotili v treh korakih: v prvem so za leto dni regulirali cene bencina in dizla; v drugem, najpomembnejšem, so se lotili obvladovanja energetske draginje. Sprva so navzgor omejili cene elektrike in plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za bolnišnice, zdravstvene zavode, domove za starejše občane. Najšibkejši so novembra lani prejeli prvo izplačilo energetskega dodatka, državna podjetja pa državno jamstvo za premostitev likvidnostnega šoka. Nazadnje je vlada pomagala še podjetjem ter občinam, javnim zavodom in organizacijam. V nadaljevanju smo pripravili pregled najpomembnejših ukrepov vlade, s katerimi si prizadeva ublažiti energetsko draginjo.

1. Energetska kapica
za državljane …

Vlada je že julija lani – to je bil eden njenih prvih ukrepov – določila najvišje cene električne energije in plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Maloprodajne cene električne energije je z uredbo omejila na 0,118 evra na kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra po nižji tarifi in na 0,098 evra po enotni tarifi. Najvišja dovoljena tarifna postavka cene zemeljskega plina po uredbi znaša 0,073 evra za kilovatno uro. Nove cene bodo veljale do konca leta 2023. (Bivši) minister za infrastrukturo Bojan Kumer je prihranek posamezne družine ocenil na okoli 1000 evrov na leto. Približno 63.000 družin, ki so upravičene do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ter okoli 13.500 invalidov je novembra lani prejelo prvo tranšo najmanj 200 evrov solidarnostnega energetskega dodatka (nekateri izplačilo pričakujejo v začetku leta 2023). »Z ukrepi smo uspešno zajeli približno 95 odstotkov subjektov in končnih odjemalcev,« je kasneje na nekem dogodku ocenil Kumer.

2. … javne zavode
in društva …

Z enim svojih zadnjih ukrepov je vlada za leto 2023 z uredbo omejila najvišjo dovoljeno ceno električne energije za določene osebe javnega prava. Gre za vrtce, šole, zdravstvene domove in druge javne zavode, občine pa tudi RTV, bolnišnice, kulturne ustanove, knjižnice, športne dvorane, visokošolske zavode ter hospice, izobraževalne in terapevtske centre, invalidska društva ter izvajalce socialnovarstvenih programov. Najvišja cena elektrike, ki jo bodo plačevali, znaša 0,207 evra za kilovatno uro po višji tarifi, 0,148 evra po nižji tarifi in 0,186 evra po enotni tarifi. Najvišja dovoljena cena zemeljskega plina za omenjene skupine znaša 0,095 evra za kilovatno uro.

3. … in nazadnje tudi
za gospodarstvo

Paket precej kompleksne zakonodaje, s katerim je vlada nazadnje pomagala gospodarstvu, sestavljajo uredba in zakona. Prva določa formulo za oblikovanja najvišje dovoljene cene električne energije za velike poslovne odjemalce. Številna podjetja, ki si elektrike za leto 2023 z dolgoročnimi pogodbami do decembra še niso zakupila, so vse glasneje tožila zaradi zelo visokih tržnih cen energije. Zato je v nabavne procese posegla država in določila formulo oblikovanja maloprodajne cene električne energije ter elemente, ki jih mora dobavitelj električne energije upoštevati pri oblikovanju cene, nekakšno dinamično kapico. To je bil prvi korak nestrpno pričakovane pomoči za gospodarstvo.

Zakona sta medtem vezana na minulo in letošnje leto. S prvim zakonom je vlada sofinancirala stroške električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen teh dveh energentov glede na predlani. Mala, srednje velika in velika podjetja, gospodarske družbe, zadruge, subjekti iz kmetijstva in ribištva, društva, zbornice in sindikati, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, so lahko zaprosili za dve obliki pomoči in prejeli od pol do dva milijona evrov. Energetsko intenzivna podjetja imajo poseben status in lahko pridobijo do dva milijona evrov, če ob tem dokažejo poslovno izgubo.

Drugi zakon medtem predvideva subvencije za gospodarstvo v letu 2023. Čim manj podjetja porabijo, tem višjo podporo prejmejo. V zakonu so za samostojne podjetnike, gospodarske družbe, zbornice, sindikate, zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, predvidene enostavna pomoč in štiri vrste posebne pomoči. Pomoč pripada vsem, ki se jim bodo cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021, prejeli pa bodo od 40 do 80 odstotkov subvencije glede na upravičene stroške. Celoten sveženj ukrepov je vreden 1,2 milijarde evrov; 850 milijonov evrov je vrednost subvencij, 100 milijonov je vrednost sheme za ohranjanje delovnih mest, 200 milijonov pa za ohranjanje likvidnosti za podjetja.

4. Nižji DDV

Za vse odjemalce električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in kupce lesa za kurjavo je vlada znižala stopnjo DDV z 22 odstotkov na 9,5. Nižji DDV velja od lanskega septembra do letošnjega maja. Znižanje stopnje DDV za kurilno olje prepoveduje evropska direktiva.

5. Podpora za čakanje

Vlada je z zakonom predvidela tudi delno povračilo nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, če bi bila podjetja zaradi stopnjujoče se draginje prisiljena h krčenju proizvodnje.

6. Pravila igre v primeru krize

Že septembra je vlada z zakonom orisala način ukrepanja, če bi morala razglasiti izredne razmere. Določila je, da bo ob motnjah pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila nižjo in višjo stopnjo tveganja, ter pri vsaki predvidela tudi način delovanja v državi. Skratka, orisala je groba pravila igre, če bi elektrike zmanjkalo.

Decembra so poslanci potrdili še en podoben zakon, ki ga bodo pristojni uporabili, če bodo v državi nastopile krizne razmere. Zakon na zalogo in za vsak slučaj. Ta predvideva zapovedano varčevanje, hkrati pa daje podlago za zagon vseh rezervnih, tako imenovanih spečih virov energije, ki bi jih država zagnala, če bi nastopila kriza. Zakon prinaša tudi podlago za spodbujanje prehoda na alternativne energente za podjetja ter tako imenovani windfall tax, poseben davek presežnih prihodkov, s katerim naj bi država zagotovila denar za ukrepe pomoči ob energetski draginji. Zakon med drugim daje podlago, da bo vlada določila odškodnino dobaviteljem elektrike, plina ali toplote, ki morajo končnim odjemalcem te energente od septembra dobavljati po reguliranih cenah.

7. Posojila za gospodarstvo

Zgoraj omenjeni zakon za pomoč gospodarstvu predvideva že omenjenih 250 milijonov evrov ugodnih posojil za izboljšanje likvidnosti podjetij, dodatnih 30 milijonov evrov posojil bosta v letu 2023 namenila Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad ter še 20 milijonov evrov v letu 2024. »Ugodna posojila«, kot so zapisali na vladi, v višini 150 milijonov evrov bo ponujala tudi SID banka. Slednja bodo namenjena tako za investicije kot tudi za obratna sredstva.

8. Poroštvo za državna energetska podjetja

Vlada je nekoliko potihem zagotovila tudi državno poroštvo za podjetja, ki proizvajajo ali dobavljajo električno energijo in plin: gre za Geoplin, Gen energijo in Holding Slovenske elektrarne (HSE). Slednjemu je vlada namenila 800 milijonov evrov poroštev za najem posojil za premostitev težkih razmer ter po 400 milijonov za Gen energijo in Geoplin. Ukrep ni naletel na plodna tla: Geoplin je od ponujenih 250 milijonov najel le 64 milijonov evrov posojil z državnim jamstvom, HSE, ki bi potreboval in želel več, pa je pri bankah uspel izprositi le dobrih 185 milijonov. x