Slovenija ne bo prihranila ciljnih 15 odstotkov plina glede na petletno povprečje in se tako pri zmanjševanju porabe uvršča na rep evropske lestvice. Čeprav zelo dobrodošli, so imeli državni ukrepi, ki so omejili cene plina, za doseganje evropskih ciljev nasprotni učinek in prebivalcev niso motivirali k varčevanju.
Potem ko se je Slovenija lani poleti skupaj z drugimi članicami EU v Bruslju zavezala, da bo v obdobju od avgusta lani do konca marca letos za 15 odstotkov zmanjšala porabo zemeljskega plina glede na povprečje v primerljivem obdobju zadnjih pet let, je sredi pomladi jasno, da je cilj za dober odstotek zgrešila. S tem se uvršča na rep držav članic EU.
Evropa je ciljala na zmanjšanje porabe, da bi s tem zmanjšala svojo odvisnost od uvoza ruskih fosilnih goriv. Poraba zemeljskega plina v EU se je od lanskega avgusta do konca letošnjega marca res zmanjšala za 17,7 odstotka v primerjavi s povprečno porabo plina v letih 2017 do 2022. Na evropsko povprečje bržkone vplivajo visoki prihranki nekaterih skandinavskih in baltskih držav: natančnejši podatki razkrivajo, da so porabo plina najbolj zmanjšale Finska (55,7 odstotka), Litva (40,5 odstotka) in Švedska (37,2 odstotka), v drugih državah EU pa so prihranki blizu ali tik nad 15 odstotkov.
V družbi Irske, Slovaške, Poljske ...
Večina držav EU je dosegla ali malenkost presegla cilj, niso pa ga dosegle Irska, Slovaška (ki porabe plina tako rekoč nista zmanjšali), Španija, Poljska, Belgija, Malta (ki je porabo celo povečala za 12,7 odstotka) in Slovenija, kjer smo prihranili 13,8 odstotka plina glede na povprečje zadnjih pet let, razkrivajo podatki Eurostata, ki temeljijo na podatkih statističnih uradov držav članic. Natančnejši podatki za našo državo kažejo, da je med avgustom in oktobrom Slovenija cilj pravzaprav presegla in porabo plina zmanjšala za nekaj več kot 16 odstotkov, čemur je botroval topel začetek jeseni, pozneje pa prihranki niso več dosegli ciljnih 15 odstotkov. Morda bi na pragu jeseni cilj nemara še lahko dosegli, če v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) ob septembrski ustavitvi šestega bloka ne bi zagnali ene od svojih dveh plinskih enot, je pred časom ocenil generalni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. Tedaj so v Šoštanju porabili 5 odstotkov vsega v septembru porabljenega plina v državi. Državljani smo septembra prihranili 10 odstotkov plina glede na preteklo povprečje.
Regulacija in mraz
»Slovenija v ciljnem obdobju ni povsem dosegla priporočene meje 15 odstotkov, kar gre delno pripisati regulaciji cen na porabniški strani za gospodinjski in mali poslovni odjem, večjemu vplivu vremenskih razmer in nadpovprečni vezanosti na plin kot energentu v slovenski industriji,« razloge opiše Marjan Eberlinc.
Na pristojnem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so o tem zapisali, da Slovenija na tem področju ni bila neuspešna. »Podatki kažejo, da je bila Slovenija pri prostovoljnem zmanjšanju odjema plina (in elektrike) v zahtevanem obdobju kar uspešna, obveznega zmanjševanja pa zaradi delujočih ukrepov na ravni EU in nacionalni ravni ni bilo treba uvesti,« so medtem zapisali na ministrstvu. Ali so regulirane cene pravzaprav delovale demotivacijsko in državljanov niso spodbujale k nižji porabi, niso natančneje komentirali.
Tudi spomladi v državi nismo nič bolj varčni. V aprilu, ko je bilo vreme precej hladno in deževno, je bila poraba plina za 0,8 odstotka višja kot v minulem petletnem aprilskem povprečju in hkrati 2,7 odstotka nižja kot v letu 2022. »Zmanjšanje odjema plina v naslednjem obdobju do marca 2024 bo tako v Sloveniji kot v državah EU odvisno tudi od vremenskih razmer,« dodaja Eberlinc.
Poraba bo naraščala
Slovenija je lani porabila 10,1 teravatne ure zemeljskega plina, največ v zadnjem desetletju. Petletno povprečje je 9,7 teravatne ure, levji delež (70 odstotkov) plina v Sloveniji porabi industrija (družbe, kot so denimo SIJ, Talum, Acroni in podobne). Del industrije, recimo SIJ, se je na visoke cene plina odzval z zmanjšanjem proizvodnje, kar je vplivalo na nekoliko manjšo porabo.
Ne glede na to, da so se energetski ministri držav članic EU, med njimi slovenski minister Bojan Kumer, že konec marca dogovorili o podaljšanju uredbe o zmanjšanju porabe plina – članice EU bodo poskušale zmanjševati porabo plina med aprilom letos in 31. marcem prihodnje leto glede na povprečno porabo v minulem petletnem obdobju – pa Slovenija tudi v prihodnje ne bo porabila nič manj plina. V Sloveniji, nasprotno, pričakujemo dodatno poraba plina, izpostavlja Eberlinc. Tako tudi nov dogovor ministrov za Slovenijo predvideva izjemo in je iz varčnega scenarija izvzeta, ker bo z zagonom plinsko-parne enote v Termoelektrarni-toplarni Ljubljana premog v veliki meri nadomestila s plinom. »Dosežena izjema je za nas izrednega pomena,« je ob robu marčevskega zasedanja dejal minister Kumer in pojasnil, da bi se brez te izjeme izničil ves prihranek plina med avgustom lani in marcem letos; poraba bi se glede na petletno povprečje povečala za približno 18 odstotkov, je dejal.
