Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po podpisu sporazuma dejal, da gre za velik korak k umiritvi razmer v zdravstvu. Ob tem se je zahvalil sindikatom, saj da so skupaj z vladno stranjo, kljub temu, da ni bilo lahko, na koncu pokazali, da jim je mar. Minister za delo Luka Mesec je dodal, da sporazum vidi kot temeljni kamen za nadaljnje urejanje razmer v prihodnjem letu. Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je ocenila, da gre za pomemben korak, in tudi sama poudaril, da strani v prihodnjem letu čaka veliko dela.

Vlada se je v sporazumu zavezala, da bodo do 1. aprila sprejeti preostali kadrovski standardi in normativi za zaposlene v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva oziroma v zdravstveni negi. Prav tako, da bo pripravila merila in kriterije, na podlagi katerih bo sprejela posebni vladni projekt za določena delovna mesta v plačni skupini J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki bo omogočil izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Delovna uspešnost bo prvič izplačana ob plačah za januar 2023 in se bo izplačevala do uveljavitve sistemskih sprememb plačnega sistema, predvideva sporazum.

O merilih in višini sredstev vladnega projekta pogajanja še tečejo, zato ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik višine dodatkov za zaposlene v plačni skupini J ni želela napovedovati. Ob tem sta sindikalna in vladna stran podpisali tudi anekse h kolektivnim pogodbam za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, za zaposlene v zdravstveni negi in aneks k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Danes podpisani dvigi plač bodo državo v prihodnjem letu po besedah ministrice stali približno 50 milijonov evrov.

Podpisan sporazum večini zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so predmet sporazuma, v novem letu prinaša od dva do štiri plačne razrede.

Fidesa na podpisu ni bilo

Čeprav so v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides vladnemu predlogu o odpravi plačnih nesorazmerij oziroma dvigu plač nasprotovali, ker da predlog ustvarja nova plačna nesorazmerja, za 11. januar napovedali stavko in jih na podpis ni bilo, podpisan dogovor velja tudi za zdravnike in zobozdravnike.

Tako se večini mladih zdravnikov obeta dvig plač za štiri plačne razrede (in enega v okviru aprilskega dviga plač v javnem sektorju), večji del izkušenih zdravnikov specialistov pa bo deležen skupno dveh dodatnih plačnih razredov. Po dogovoru bodo zaposleni, ki se jim obeta en dodatni plačni razred, tega prejeli aprila prihodnje leto, prav tako zaposleni v plačni podskupini E1, ki bodo prejeli dva dodatna plačna razreda.

Javni uslužbenci v podskupinah E2, E4, F1 in F2, ki bodo prejeli dva dodatna plačna razreda, bodo enega prejeli januarja, drugega pa aprila. Zaposlenim iz teh podskupin in podskupine E1, ki bodo prejeli tri ali več dodatnih plačnih razredov, pa se bo plača za dva razreda zvišala januarja, preostanek pa aprila. Delovna mesta, ki se bodo na podlagi sporazuma uvrstila v 48. plačni razred ali višje, bodo zvišanja plač v celotni deležna aprila.

Vladna in sindikalna stran sta se v sporazumu zavezali, da bosta ostala odprta vprašanja na področju plačnega sistema ter sprejetje standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu urejali v okviru usklajevanj o sistemskih spremembah plačnega sistema. Sindikati, podpisniki tega sporazuma, so se zavezali, da bodo z današnjim dnem ustavili vse stavkovne aktivnosti. Ob tem pa še, da do posameznih rokov realizacije ukrepov ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti.

Vlada sprejela usklajene akte o ustanovitvi javnih zdravstvenih zavodov

Vlada je sicer na današnji seji sprejela z julijskim interventnim zakonom v zdravstvu usklajene akte o ustanovitvi javnih zdravstvenih zavodov. Spremembe uvajajo štiri sklope novih sklepov o ustanovitvi, ključne spremembe pa so v sestavi svetov zavodov. Po uveljavitvi spremembe bodo imeli zavodi 60 dni časa, da s spremembami uskladijo svoje statute.

Kot pojasnjujejo na uradu vlade za komuniciranje (Ukom), je julija sprejet zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema spremenil oziroma dopolnil določbe zakona o zdravstveni dejavnosti, in sicer na področju sestave svetov javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država.

Interventni zakon je tako določil, da mora vlada akte o ustanovitvi s spremembami uskladiti do konca letošnjega leta. Poleg uskladitve aktov je bila sprejeta tudi odločitev, da se akte poenoti po skupinah. Omenjeni akti se po novem imenujejo sklepi o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda. Čeprav se v nazivih sklepov pojavlja beseda ustanovitev, gre zgolj za pravno formulacijo in ne za ustanovitev novih zdravstvenih zavodov, ob tem poudarja Ukom.

V bolnišnicah, kjer je zaposlenih manj kot 200 ljudi, ne bo več strokovnega direktorja

En sklop usklajenih aktov predstavljajo splošne in specialne bolnišnice, ki imajo več kot 200 zaposlenih, in imajo strokovnega direktorja. Drug sklop predstavljajo splošne in specialne bolnišnice, ki imajo manj kot 200 zaposlenih, in nimajo strokovnega direktorja. Tretji sklop sta mariborski in ljubljanski klinični center, četrti pa posebni javni zdravstveni zavodi - Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Zavod za presaditev organov Slovenija-transplant ter Zavod za transfuzijsko medicino.

Pri splošnih in specialnih bolnišnicah, kjer je zaposlenih manj kot 200 ljudi, organi zavoda ne predvidevajo strokovnega direktorja, čeprav so v praksi določene bolnišnice strokovne direktorje imele. Sveti teh zavodov bodo morali vodenje zavodov skladno z novimi sklepi o ustanovitvi uskladiti v enem letu.

Ključne spremembe v novih sklepih o ustanovitvi so v vseh štirih skupinah enake. Kot navaja Ukom, bo po novem v vseh javnih zdravstvenih zavodih sedem članov svetov, od tega štiri predstavniki ustanovitelja ter po en predstavnik delavcev, zavarovancev in uporabnikov. Spremembe uvajajo tudi pomočnike direktorjev in dodajajo prokuro oziroma pooblastila o vodenju zavoda, ki jo po novem lahko svet zavoda s soglasjem vlade podeli največ eni osebi.

Z dnem uveljavitve sklepa o ustanovitvi se prenehajo uporabljati določbe statuta zavoda, če so v nasprotju s sklepom o ustanovitvi. Svet zavoda mora tako uskladiti svoj statut s sklepom o ustanovitvi v 60 dneh od njegove uveljavitve. Zavod mora izvesti volitve člana sveta zavoda, predstavnika delavcev najpozneje v 60 dneh od uveljavitve sklepa o ustanovitvi, pri tem pa ne sme uporabljati določb pravilnika o volitvah, če so te v nasprotju z novim sklepom o ustanovitvi.

Svet zavoda v zadnji fazi, torej po sprejetju novega statuta, uskladi še pravilnik o volitvah člana sveta zavoda predstavnika delavcev, in sicer v 60 dneh od sprejetja statuta. Ob tem je vlada na današnji seji določila prenehanje veljavnosti sklepa o izhodiščih za organizacijo, vodenje in združevanje javnih zdravstvenih zavodov, po predlogu ministrstva za zdravje.

Poenotenje izhodišč za organiziranost in vodenje v javnih zdravstvenih zavodih

Namen izhodišč je bil, tako Ukom, dati enotna izhodišča za organiziranost in vodenje v javnih zdravstvenih zavodih, in sicer v 57 zdravstvenih domovih, 26 bolnišnicah, 10 območnih enotah, Zavodu za transfuzijsko medicino, NIJZ, NLZOH, Zavodu za presaditev organov in tkiv ter Zdravstvenemu domu za študente Univerze v Ljubljani.

Ministrstvo za zdravje je analiziralo delovanje javnih zdravstvenih zavodov in ugotovilo, da določeni v celoti ne sledijo izhodiščem sklepa. Prav tako je ugotovilo, da organiziranosti in vodenja v javnih zdravstvenih zavodih zaradi posebnosti izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki se nanaša na umeščenost v okolje, opremljenost, kadrovske vire in obolevnost na ravni regije, ni mogoče enotno urejati.

Zato bo ministrstvo presojalo specifike organizacije, vodenja in združevanja zavodov in vprašanja, ki se nanašajo na organiziranost in vodenje javnih zdravstvenih zavodov, uredilo v aktih o ustanovitvi zavodov, ki bodo prilagojeni značilnostim posameznih skupin javnih zdravstvenih zavodov, so pojasnili na Ukomu.