Poslanci opozicije in tudi SD so politično mrtvilo med parlamentarnimi počitnicami v luči zadnjih incidentov, v katere so bili vključeni pripadniki romske skupnosti, izkoristili za opozorila o neučinkovitosti reševanja romske problematike. V njenem znamenju bo tudi politična jesen, saj je opozicijska NSi uspela z zahtevo, da se v državnem zboru opravi splošna razprava o njihovih predlogih zakonov, s katerimi, kot pravijo, želijo preprečiti medvrstniško in romsko nasilje ter omejiti zlorabe socialne pomoči. Omogočila jo je nekoliko neobičajna naveza, saj so glasove poleg poslancev NSi prispevali še trije poslanci koalicijske SD, Predrag Baković, Meira Hot in Damijan Zrim, ter nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.
V NSi so v parlamentarni postopek vložili paket sprememb petih zakonov. Nasilen dogodek na Osnovni šoli Velika Dolina v občini Brežice je bil povod za predlog sprememb zakona o osnovni šoli, ki bi omogočil tudi izključitev. Ponovne razprave si želijo tudi o spremembah socialne zakonodaje, kakršne so že lani ob podpisih 35.000 volilcev predlagali župani občin jugovzhodne Slovenije, a jih je vladna koalicija zavrnila kot neustrezne. Med drugim gre za predloge o izplačevanju otroškega dodatka in socialne pomoči v materialni obliki, če otrok ne obiskuje osnovne šole, oziroma znižanju, če po zaključku osnovne šole ne nadaljuje izobraževanja, o izplačevanju socialne pomoči v materialni obliki, če niso plačani računi za elektriko in komunalo, ter podobno.
V SDS so predlagali ustanovitev parlamentarnega pododbora za spremljanje romske tematike, kakršen je deloval že v prejšnjem mandatu. Ob tem so se tudi sami sklicevali na nesprejetje predlogov županov in še neuresničeno zavezo vlade, da bo sama pristopila k spremembam zakonodaje, ki bodo ustrezno in učinkovito reševale romsko problematiko.
Poslanci SD: ni več prostora za »mehke ukrepe«
S svojo pobudo vladi so se zaradi »neustreznega upravljanja romske problematike« oglasili tudi poslanci SD, s prvopodpisanim Predragom Bakovićem, sicer nekdanjim podžupanom Kočevja. Po njihovem mnenju ni več prostora za mehke ukrepe, saj pomanjkanje odločnosti in zatiskanje oči ogrožata varnost državljank in državljanov, zaradi tega trpi tudi ugled celotne slovenske romske skupnosti. Od pristojnih med drugim pričakujejo vzpostavitev učinkovitega sistema, ki bo starše in skrbnike pripravil do tega, da bodo predšolske in osnovnošolske obveznosti svojih otrok dosledno izpolnjevali. Zavzeli so se tudi za učinkovito izvrševanje pravnomočno izrečenih kazni v primeru izvajanja prekrškov in kaznivih dejanj, saj sedanja zakonodaja ne dopušča izterjave denarnih kazni oziroma glob od ljudi, ki prejemajo socialne transferje.
Pobuda poslancev je naletela na kar nekaj kritik v delu SD, češ da jih je zaneslo preveč v desno. Da pobuda ni v skladu s programom, vrednotami in politiko stranke, je ocenila vidna članica SD Sonja Lokar, sicer predsednica Ženskega lobija Slovenije.
»Prav nič ne zanikam, da obstajajo primeri kriminala, ki niso obravnavani tako, da bi se ljudje, ki jih to prizadeva, počutili varne. Kriminala se preprosto ne sme tolerirati, saj je jasno, da morajo zakoni veljati za vse. Ne smejo pa biti primeri, ki so jih zagrešili posamezniki, podlaga za ukrepe, ki bi celotno romsko skupnost postavili v položaj drugorazrednih državljanov,« je opozorila Lokarjeva, ki je prepričana, da ne samo država, temveč tudi lokalne skupnosti in družba kot taka nismo naredili dovolj za to, da bi se lahko naša, v resnici maloštevilna romska skupnost bolje integrirala. Pri tem ima v mislih tudi zagotavljanje osnovnih pogojev za dostojno življenje, kot so dostop do vode in elektrike.
Predlogi ukrepov, ki bi jih lahko uvrstili v rubriko anticiganizma, po njenem mnenju ne bodo privedli do rešitev, pač pa bi bilo treba v reševanje z dovolj empatije bolj vključiti tudi Rome same, sploh šolane Rome. »Če nam je uspelo v Prekmurju, nam lahko tudi drugje, le pogledati moramo, kaj smo tam naredili prav in česa v jugovzhodni Sloveniji očitno ne delamo prav.«
»Nasilje in kriminal sta tudi posledica zanemarjanja«
»Verjamemo v enakopravnost, spoštovanje človekovih pravic in vključenost vseh posameznikov v družbo, ne glede na njihovo etnično pripadnost, a opozarjamo, da je nujno potrebno, da vsi spoštujemo družbene norme in zakonodajo,« so se zadržano odzvali v vodstvu SD, kjer se zavedajo, da tematika zahteva celovite in sistemske ukrepe ter da pri zakonodajnih spremembah ne more iti za spremembe, ki bi vplivale le na eno etnično skupnost, ampak morajo spremembe veljati za vse državljanke in državljane. Vlogo socialdemokratskih politik vidijo v tem, da zagotovijo varno okolje za vse državljanke in državljane, ter zagovarjajo družbene norme, ki temeljijo na vključevanju, solidarnosti in enakih možnostih za vse državljane.
V Gibanju Svoboda se do predlogov NSi še niso opredelili, jih bodo pa proučili. »Želimo si, da bi učinkovite rešitve, ki morajo temeljiti na vključevanju, spoštovanju človekovih pravic in zagotavljanju varnosti za vse, našli s sodelovanjem in v dialogu med lokalnimi skupnostmi, državo in romsko skupnostjo.«
Bolj jasni so v Levici. »Integracije Romov s paketom zakonodaje, ki jo predlaga NSi in jo podpirajo tudi nekateri poslanci iz vrst SD, ne bo, dokler bodo občine namenska sredstva za razvoj romskih naselij vlagale drugam. Nasilje in kriminal sta tudi posledica zanemarjanja kakovosti življenja Romov. In tudi v zvezi s tem bo treba delati,« pravijo. Ob tem dodajajo, da je v Prekmurju nekaj dobrih praks, ki bi jih veljalo uporabiti drugod. Zato je pristojno ministrstvo začelo pripravo vrste ukrepov, ki jih bo treba v prihodnjih mesecih uskladiti. V Levici sicer ocenjujejo, da je v prvi vrsti treba izvajati že obstoječo zakonodajo, odklone pa obravnavati celostno in poglobljeno.
Predloge bodo predstavili jeseni
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi minister Luka Mesec iz Levice, pravijo, da morajo organi pregona in sodišča ustrezno ter pravočasno sankcionirati vse, ki ne spoštujejo dogovorjenih pravil sobivanja, hkrati pa je vsem treba zagotoviti enake možnosti za ekonomsko, kulturno in politično vključevanje v družbo – v nasprotnem primeru bomo imeli še več izključenih in s tem družbeno deviantnih posameznikov ter skupin. Na ministrstvu napovedujejo, da bodo letos s 1. decembrom na centrih za socialno delo zaposlili 30 strokovnih delavcev, ki se bodo ukvarjali z reševanjem socialne problematike, povezane z okoliščino neizpolnjevanja šolske obveznosti. »Prav tako pripravljamo zakonske rešitve, ki bodo ustrezno naslovile težavo neizpolnjevanja osnovnošolske obveznosti. V strokovnih krogih so bile te rešitve že predstavljene in obravnavane, trenutno smo v fazi zadnjih usklajevanj podrobnosti. Končno oblikovani predlogi bodo javnosti predstavljeni jeseni.«
Na ministrstvu so bili do predlogov županov jugovzhodne Slovenije, katerih vsebina je zdaj povzeta v predlogih, ki jih je podala NSi, kritični, saj po njihovem mnenju brez jasne strokovne utemeljitve parcialno posegajo v sistemsko zakonodajo in v pravice vseh prebivalcev. S kaznovalno politiko na področju socialnih transferjev po njihovem mnenju ne bomo dosegli večje vključenosti pripadnikov romske skupnosti v družbo, ampak ravno nasprotno, še dodatno bomo prispevali k njihovi izključenosti, marginaliziranosti in še dodatno okrepili nezaupanje v državne institucije in javne uslužbence. Zagovarjajo pozitivne spodbude in podporne storitve, tudi neposredno preventivno socialno delo in pomoč na terenu.
