»Na podlagi enotnega mnenja pravne stroke o skrajni neskladnosti vladnega predloga o preoblikovanju Vzajemne z ustavo verjamemo in tudi zaupamo, da bo ustavno sodišče kot vrhovni branik pravne države prepoznalo spornost morebiti sprejetega zakona in njegovo izvajanje zaustavilo,« je sporočila uprava Vzajemne.
Vlada s predlogom, na katerega namerava uprava vložiti ustavno pritožbo, načrtuje statusno preoblikovanje edine vzajemne zavarovalnice v Sloveniji v klasično delniško družbo. V vodstvu Vzajemne so prepričani, da vlada nima pravice z zakonom tako korenito posegati v organizacijsko obliko te posebne pravne osebe.
Dnevnikovo preverjanje razkriva, da pravna stroka vendarle nima povsem enotnega mnenja. Niti si ne upa napovedati, ali bo ustavno sodišče prikimalo pritožnikom. Točnost napovedi omejuje tudi okoliščina, da zakon še ni sprejet. Državni zbor ga bo potrjeval na redni novembrski seji, ki se začne v ponedeljek.
Kdaj je bila prerezana
popkovina z javnim sektorjem?
Ustavni pravnik Rajko Pirnat je v pogovoru za Dnevnik uvodoma poudaril, da se ni vsebinsko poglabljal v vladni predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne, zato ga težko podrobneje komentira. Kljub temu meni, da načrtovano preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo ne zadošča za trditev, da je predlog zakona ustavnopravno sporen. »Ne nazadnje je bila Vzajemna nekoč ustanovljena na podlagi zakona in ima zaradi te okoliščine poseben status,« pravi predstojnik katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Vzajemna je bila ustanovljena leta 1998 z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
»Vzajemna je v Sloveniji unikaten pravni subjekt, kar zagotovo vpliva na ustavno presojo. Vzajemna je samo ena. To pa ne pomeni, da lahko država z njo počne, kar se ji zljubi,« poudarja profesorski kolega Miha Juhart. Argument, da je bila nekoč ustanovljena z zakonom, se mu zdi prešibek. »Vzajemna je bila nekoč del sistema Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), nato se je iz njega izločila in je postala del zasebnega prava. To je dejstvo. Vendar je bila popkovina z javnim sektorjem s tem prerezana. Kako je nastala, danes ne igra več vloge.«
Ukinitev zavarovanja
je podobna nacionalizaciji
Juhart je izrazito kritičen do vladnega zakonskega predloga: »Načrtovano preoblikovanje je izrazito sporno in bi ga absolutno štel kot pretiran poseg v zasebno gospodarsko dejavnost. Že ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bila ustavnopravno sporna. Država je sprejela ukrep, ki je podoben nacionalizaciji.«
Razpleta na ustavnem sodišču si ne upa napovedati. »Vzajemna ima posebno pravno obliko in se ukvarja s posebnim poslom. Z njo je povezanih več pravic. Kateri pravici bo ustavno sodišče dalo prednost? Glede na današnjo sestavo ustavnega sodišča domnevam, da bo dalo prednost javnemu interesu.« Torej bo razsodilo, da je predlagani zakon v skladu z ustavo.
Če bi ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona, bi bil presenečen, pravi Juhart. Če bi se vendarle tako razpletlo, bi se Vzajemna znašla v zelo čudni situaciji. Do dokončne odločitve sodišča bi nadaljevala poslovanje, hkrati pa ne bi mogla vplivati na višino premije, saj je ta omejena z zakonom. Vodstvo zavarovalnice zatrjuje, da je prenizka in da zato Vzajemna, ki 93 odstotkov prometa ustvarja iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, posluje z izgubo.
Vzajemna bo lahko od
države terjala odškodnino
Če bi bil zakon sprejet v predlagani različici, bi ustavno presojo zagotovo zahtevalo tudi Društvo za varstvo zavarovancev Vzajemne. Predsednik društva je Šime Ivanjko, zaslužni profesor mariborske pravne fakultete in strokovnjak za zavarovalniško pravo. »Vzajemna ščiti naš nacionalni interes,« je prepričan Ivanjko. Zanj je nesprejemljivo, da bi jo zakonodajalec prisilno preoblikoval mimo njenih organov. »To je brez precedensa,« je ogorčen. Prav tako ne obstaja pravna podlaga za namero, da bi se med člane Vzajemne razdelil njen kapital, bodisi v denarju bodisi v delnicah.
Ivanjko je prepričan, da jim bo ustavno sodišče prikimalo in bo zadržalo izvajanje zakona. »Sočasno bo moralo presoditi, ali ima država pravico omejiti višino premije,« je poudaril. In če jim bo sodišče dalo prav v obeh postopkih? »Potem bo morala država odgovarjati za nastalo škodo, saj bo Vzajemna zagotovo zahtevala odškodnino, ker je država posegla v področje, v katero ne bi smela.«
Preberite še pogovor z Alešom Ahčanom, rednim profesorjem na katedri za denar in finance Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani: “Preoblikovanje Vzajemne ne bo rešilo težav zdravstvene blagajne”