Vlada je na današnji seji razrešila svoje predstavnike v svetu Psihiatrične klinike Ljubljana in imenovala nove. Gre za pričakovano potezo, po tistem, ko so svetniki po sredini obravnavi očitkov o domnevnem nasilju na kliniki sporočili, da vodstvu klinike zaupajo. Direktorja klinike Bojana Zalarja pa minister za zdravje poziva k odstopu.
Namesto dosedanje predsednice sveta Branke Neffat in članov Igorja Pigaca, Dražena Levojeviča, Danila Lončariča in Judith Unetič je vlada danes imenovala Tomaža Subotiča, Alenko Kolar, Tomaža Krišlja, Marjana Mačkoška in Anjo Kocjančič. Delo bodo opravljali do konca mandata sveta, do 20. februarja 2026.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes pojasnil, da se je vlada za menjavo odločila na podlagi poročila ministrstva, ki so ga pripravljali zadnja dva meseca, dodatno pa je njihovo odločitev podkrepilo stališče sveta zavoda, da je na kliniki vse v redu. Od novih predstavnikov ustanovitelja v svetu pričakuje, da bodo delo opravili profesionalno in da bodo vse prijave pacientov vzeli skrajno resno in bodo znova ocenili ustreznost dela vodstva zavoda.
Generalnega direktorja klinike Bojana Zalarja pa je Bešič Loredan danes pozval k odstopu. Kot je namreč pojasnil, je osebno zelo razočaran nad javnimi nastopi direktorja oziroma nad njegovo »popolnoma nedostojno komunikacijo«.
Minister zagotovil, da bodo zadevi »prišli do dna«
Minister je danes dejal še, da se nanj obračajo številni z informacijami o dogajanju na kliniki in da ima srečanja s prvimi sogovorniki že v prihodnjih dneh. Paciente, ki so bili in bodo zdravljeni na kliniki, je pozval, da ostanejo mirni, saj klinika, ko gre za zdravljenje, dela dobro. Očitke, ki so se pojavili glede domnevnega nasilja, pa so vzeli resno, je dejal minister in zagotovil, da bodo tudi s sistemskim nadzorom, z delom sveta zavoda v novi sestavi in opravljenim delom vseh drugih organov temu »prišli do dna«.
Portal N1 je prejšnji teden poročal o razmerah na ljubljanski psihiatrični kliniki. Po pogovorih s pacienti, njihovimi svojci, več zaposlenimi, nekdanjimi zaposlenimi in drugimi so zapisali, da jim je več sogovornikov potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča. Vodstvo bolnišnice je očitke zanikalo, ministrstvo za zdravje pa se je po prijavah, ki so jih dobili že prej, odločilo za sistemski nadzor.
Svet je na seji v sredo »z vso skrbnostjo in odgovornostjo proučil vse objave, dokumente, izjave (predvsem zaposlenih) ter predpise in z velikim obžalovanjem« ugotovil, da je nastala pacientom, njihovim svojcem in vsem zaposlenim ogromna škoda, za kar se jim v imenu sveta, vodstva zavoda in ustanovitelja zavoda opravičujejo.
Ob tem so člani sveta zavoda ugotovili, da za razrešitev direktorja bolnišnice Bojana Zalarja niso podani razlogi, kot so določeni v statutu. Na podlagi rezultatov poslovanja vodstvo podpirajo. Prav tako svetniki niso videli razlogov za svoj odstop, še manj pa da bi jih ustanovitelj razrešil. Kljub temu pa je vlada storila prav to.
Zalar: Če bo ugotovljeno, da sem storil strokovne napake, bom odšel sam
Direktor ljubljanske psihiatrične klinike Bojan Zalar je v odzivu na poziv ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana k odstopu zapisal, da se bo od direktorskega mesta poslovil, če bo ugotovljeno, da je storil strokovne napake ali da je za njih objektivno odgovoren. »V tem primeru me ne bo potrebno pozivati, poslovil se bom sam,« je dodal.
»Svoje naloge direktorja opravljam dobro, celoten tim klinike je zavezan delu, motiviran in odlično strokovno usposobljen. Za svoje bolnike skrbimo predano in po najboljših močeh. Naši strokovni rezultati so odlični, dokazljivo tudi v širšem mednarodnem primerjalnem okolju, dobre so tudi naše finančne bilance, saj smo ena redkih zdravstvenih ustanov, ki že vrsto let posluje pozitivno,« je v odzivu zapisal Zalar.
Ne bo pa odstopil »na temelju govoric, nepreverjenih izjav in zavajajočih informacij«. »Tega ne bom storil zaradi osebne in strokovne integritete ter zaradi zaščite psihiatrične stroke pred grobimi posegi politike v njeno delovanje vsakič, ko se v javnosti pojavijo domneve in govorice,« je zapisal.
Očitke še naprej zavrača
Zatrdil je, da so na kliniki vse informacije o očitanih domnevnih incidentih večkrat in podrobno preverili in pri tem doslej niso pridobili indicev, ki bi očitkom pritrjevali. »Kot direktor sem v minulih letih na vsak najmanjši indic odstopanja od strokovnih smernic reagiral hitro, strogo in učinkovito. Ne morem in ne bom pa posegal v delo sodelavcev zgolj zaradi pavšalnih informacij v javnosti in pritiskov,« je navede.
Veseli ga, da je minister tudi zdravnik in ve, »da dobro razume, kakšne posledice imajo takšna ravnanja za zdravstveni sistem«. »Žal so zakonitosti sveta politike takšne, da strokovni argument nima nikakršne veljave. Kljub temu predlagam, da opravimo sistemski nadzor, vključno s strokovnjaki iz tujine, tako kot je minister že napovedal v pričetku tedna,« je zapisal Zalar.
Spomnil je, da je na pobudo ministra sam pozval tudi zdravniško zbornico, naj opravi strokovni nadzor nad delom klinike. Podal je tudi ovadbo zoper neznanega storilca, da tudi policija ugotovi, ali je bilo karkoli narobe. »Predlagam, da zadnjo besedo rečemo, ko bosta navedena dodatna eksterna strokovna nadzora opravljena. Če se izkaže, da naša klinika ali jaz kot direktor svojega dela nisem opravljal skladno z najvišjimi strokovnimi standardi, bom odšel sam in me k temu ne bo potrebno pozvati,« je zaključil.
Razrešeni člani sveta psihiatrične klinike ministrove izjave označili za neresnične in zavajajoče
Kot so zapisali v odzivu, je minister odločitev o razrešitvi dosedanjih članov sveta psihiatrične klinike, ki jih imenuje ustanovitelji, utemeljil s kritiko dela sveta zavoda: da je bila komunikacija dosedanjega sveta zavoda z ministrstvom slaba, da svet ni opravil svoje naloge nadzora in da klinika ni imela zunanjih nadzorov. Za odreditev izrednega zunanjega nadzora s strani zdravniške zbornice pa da ministrstvo ni pristojno.
»Resnica je ravno nasprotna,« poudarjajo razrešeni svetniki in dodajajo, da je svet ves čas delal v skladu s sklepom o ustanovitvi zavoda ter statutom. Po njihovih navedbah je psihiatrična klinika ena najbolj nadziranih zdravstvenih ustanov, kar je, glede na občutljivost populacije, ki jo obravnava, tudi razumljivo.
V sporočilu navajajo, da je bilo zgolj od leta 2020 do leta 2023 11 sej sveta, po vsaki pa je svet vse sprejete zapisnike in dokumente redno pošiljal ministrstvu (letna poročila, poročila o izvajanju investicij, strategije razvoja, čakalne dobe,...). Pri tem je, kot izpostavljajo, ministrstvo pisno soglašalo z vsemi dokumenti, ki so jih prejeli v obravnavo, in to tudi v mandatu sedanje vlade.
Pojasnjujejo, da ministrstvo nikoli ni zahtevalo dodatnih pojasnil ali imelo dodatnih vprašanj, svet pa od ministrstva ni prejemal nobenih smernic ali priporočil. Prav tako niso prejeli nobenih ugotovitev o nepravilnosti njihovega delovanja. Na predlog za sestanek, ki so ga člani podali po elektronske pošti in s sms-sporočilom, pa se ministrstvo ni odzvalo.
»Silno se tudi čudimo, da so na ministrstvu več mesecev v 'tajnosti' proučevali dogajanja na kliniki. Pri nas, kot predstavniku ustanovitelja, pa niso preverjali zbranih podatkov in nas tudi ne vprašali po stališčih do ugotovitev, na osnovi katerih so razrešili člane sveta in pozivali direktorja k odstopu,« so še zapisali.
Kot neresnično so označili navedbo ministra, da klinika ni imela zunanjih nadzorov, temveč le interne. Po njihovih podatkih je namreč klinika od leta 2020 do leta 2023 imela skupno 31 zunanjih nadzorov, od tega jih je »14-krat inšpiciral zdravstveni inšpektorat, ki je zunanji nadzor, neposredno podrejen ministru«.
Prav tako po njihovem ne drži trditev, da minister nima »manevrskega prostora«, da je edina, ki lahko zahteva nadzor zdravniške zbornice, klinika sama. »Takšna trditev je neresnična in je v nasprotju z 78. členom zakona o zdravstveni dejavnosti, ki eksplicitno našteva, kdo ima pravico do odreditve izrednega nadzora s strani zdravniške zbornice, in na prvem mestu je prav minister za zdravje,« so poudarili.
»Glede na večletno pozitivno poslovanje klinike, uresničevanje vnaprej potrjenih načrtov s strani ministrstva, zagotavljanja nadpovprečnih pogojev za bivanje pacientov in za delo zaposlenih, neugotovljenih nepravilnosti v zvezi z domnevnim izvajanjem nasilja s strani zaposlenih nad pacienti, svet Psihiatrične kinike Ljubljana ni imel utemeljenega razloga za razrešitev direktorja,« so sklenili razrešeni člani sveta.
