Vlada je včeraj delno presekala gordijski vozel pri noveliranju male delavske ustave. Potem ko je še prejšnji teden kazalo, da bi lahko zakon o delovnih razmerjih novelirala samo v delu, ki v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, je vlada nato kljub neuspešnemu dodatnemu krogu pogajanj z delodajalci in sindikati na mizo položila stavila predlog novele, s katerim izpolnjuje tudi nekatere zaveze iz koalicijske pogodbe. V predlogu, ki je bližje željam sindikalne strani, je več stvari, ki izboljšujejo položaj zaposlenih v Sloveniji.

Številne izboljšave položaja delavcev

Med rešitvami je minister za delo Luka Mesec izpostavil pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta in pravico delavca, da predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas. Gre za spremembe na podlagi evropskih direktiv, ki jih mora Slovenija, če se želi izogniti kazni evropske komisije, v pravni sistem vnesti najpozneje do 15. novembra. Zaradi časovne stiske bodo poslanci novelo sprejemali po nujnem postopku.

V predlogu sprememb so še ukrepi, vezani na zaščito delavca pred arbitrarnimi pisnimi opozorili pred odpovedjo, izboljšave pogojev agencijskega dela, pravica do odklopa, varstvo žrtev nasilja in večja zaščita sindikalnih zaupnikov. Doslej je veljalo, da je lahko delodajalec delavca takoj odpustil, zadeva pa je šla potem na sodišče. Po novem bi imel odpuščeni sindikalist možnost zadržati odpustitev do odločitve sodišča na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. V izogib zlorabe opomina pred odpovedjo bi imeli delavci možnost izpodbijanja opozorila.

Pri pravici do odklopa gre za jasnejšo ločevanje delovnega in prostega časa, to je, da se zaposlenih, ko so doma, ne moti denimo s telefoni in elektronsko pošto. Bolje bodo predvidoma po novem zaščitene tudi žrtve nasilja, ki bodo lahko glede na podlagi ocene centra za socialno delo in prijave na policijo zaprosile za pet dni plačanega dopusta; sprva je bilo predvidenih deset dni.

Delodajalci razočarani

Iz delodajalskih združenj so po tiskovni konferenci vlade sporočili, da se ne strinjajo s tem, da se v državni zbor posredujejo predlogi novele, ki predhodno niso bili usklajeni med vlado in obema socialnima partnerjema. Direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je izpostavil, da so bili delodajalci pripravljeni privoliti v kompromisni predlog, ki bi zajemal več kot le implementacijo dveh direktiv EU, niso pa mogli že v prvem krogu privoliti denimo v vključitev člena o sindikalnih zaupnikih.

V sindikalnih centralah so pozdravili vladni predlog. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je dejal, da so z izkupičkom zadovoljni, niso pa navdušeni. Glede pogajanj, ki trajajo že okroglo leto, je opozoril, da so delodajalci delovali do zadnjega taktično, pri čemer so na vse načine želeli blokirati spremembe v prid položaja delavcev, predvsem pri točkah krepitve zaščite sindikalnega zaupnika in omejevanja zlorab opozoril pred odpovedjo.

Sindikati ogorčeni
nad predlogom glede malice

Posebej je bil kritičen do tega, da je delodajalska stran povsem na koncu predlagala, da se v novelo zakona uvrsti izključitev časa za malico iz delovnega časa. »To je zgodba iz najbolj trdih neoliberalnih časov. Strateški cilj delodajalcev je bil očitno, da se čim več pomembnih vprašanj pusti odprtih do zadnjega, zato da bi lahko potem spremembe pogojevali s podobnimi konservativnimi predlogi.« Nad to potezo delodajalcev je ogorčena tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, saj da ta kaže, kako so delodajalci do zadnjega delovali s figo v žepu. »Takšen predlog povsem na koncu ni pogajanje, ampak prilivanje bencina na ogenj. Ob tem pozdravljam pogum vlade, ki je nazadnje s politično odločitvijo delodajalcem pokazala, da nepripravljenosti na dialog ne bo nagrajevala.«

Predstavniki delavcev v naslednjem krogu pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki ga je včeraj napovedal Mesec, pričakujejo še obravnavo sprememb, ki so izpadle iz nujne novele, so pa kljub temu pomembne. To so med drugim pravica do 48-urnega počitka, možnost 30-urnega delovnika, terjatve prekarnih delavcev. Kot še pravijo sindikalisti, so zdaj na potezi poslanci, v drugem krogu pa naj bi socialni partnerji uskladili preostale rešitve, ki so jih tokrat izločili. Sindikati in delodajalci bodo k pogajanjem vabljeni še z dodatnimi predlogi.