Kot so pojasnili v sporočilu po seji vlade, je po veljavnem zakonu prvi pogoj za izplačilo odškodnine vpis služnosti v zemljiško knjigo. Med vodenjem postopkov ustanovitve služnosti v javno korist pa prihaja do situacij, ko so začasne tehnične ovire z zemljišč v celoti odstranjene pred ustanovitvijo služnosti oz. ni več potrebe po njej.

S predlagano novelo bi zato vzpostavili pravno podlago za izplačilo odškodnine lastnikom zemljišč za obdobje od poteka 24 mesecev od postavitve začasnih tehničnih ovir - za obdobje do 24 mesecev lahko upravičenec vloži zahtevo za nadomestilo - do datuma njihove odstranitve tudi za zemljišča, kjer še ni začet oz. končan postopek ustanovitve služnosti v javno korist.

S predlaganimi spremembami zakona se vzpostavlja pravna podlaga tudi za vodenje evidence izvedenih mejnih kontrol potnikov, s katero bo določen obseg obdelave in hrambe osebnih podatkov.

»Za uspešno preprečevanje nedovoljenih migracij in uspešno preiskavo mednarodnih kriminalnih združb sta zelo pomembni identifikacija oseb, ki prehajajo državno mejo, in poznejša rekonstrukcija prehoda meje (osebe, vozila, uporabljeni dokumenti in druge operativno zanimive okoliščine). Vzpostavitev evidence mejne kontrole tako pomeni dodaten ukrep za boljši nadzor meje in s tem povečanje varnosti tako Slovenije kot drugih držav članic,« so navedli v sporočilu.

Finančne posledice predloga zakona so ocenjene na 273.582 evrov oz. na letni ravni okoli 54.716 evrov v proračunskih letih 2023, 2024, 2025, 2026 in 2027. Finančna sredstva za leti 2023 in 2024 so že zagotovljena v sprejetih državnih proračunih pri ministrstvu za notranje zadeve.

Vlada predlaga, da državni zbor predlog novele zakona obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona.