Kot izhaja iz sporočila za javnost, je bila odločitev sprejeta na vladnem odboru.
Zdravniški sindikat Fides, ki je stavko začel 15. januarja, je razširitev stavkovnih zahtev vladi poslal v drugi polovici avgusta. Med drugim predlagajo, da bi po dogovoru o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju zdravniki zaradi daljšega izobraževanja in večje odgovornosti prejeli še dodaten dvig. Za Fides bi bilo sprejemljivo, da bi vsak zdravnik prejel še pet plačnih razredov.
Predsednik sindikata Damjan Polh je ob predstavitvi razširjenih zahtev ocenil, da prenova plačnega sistema ne gre v smer, ki so si jo želeli. »Videli smo zametke predloga, ki ga mislijo poslati v obravnavo in namesto, da bi bil to moderen, fleksibilen plačni sistem, ugotavljamo, da so na centralnih pa tudi stebrnih pogajanjih ustvarili mnoga nesorazmerja,« je opozoril.
Želijo večjo vključenost v pripravo zakonodaje
»Kar se reševanja stavkovnih zahtev tiče, smo obtičali v neki praznini, rešitve se nam oddaljujejo,« je avgusta še menil Polh. Sindikat pa je v sporočilu na spletni strani pojasnil, da s širitvijo stavkovnih zahtev v prvi vrsti naslavljajo ključne pogoje dela in zahtevajo izvrševanje 10. a člena kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike ter evropske direktive o delovnem času.
»Želimo tudi aktivno vlogo pri pripravi zakonodaje na zdravstvenem področju. Prav tako želimo, da vlada vključi predstavnike sindikata v pripravo vseh zakonov in podzakonskih aktov na področju zdravstva, ki kakorkoli vplivajo na položaj in delo zdravnikov in zobozdravnikov. Nenazadnje pa zahtevamo, da vlada takoj sprejme ukrepe za zaščito zdravstvenih delavcev pred grožnjami ter verbalnim in fizičnim nasiljem s strani tretjih oseb,« so navedli.