Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se zavzemajo za specializacijo bolnišnic, nagrajevanje zdravstvenih delavcev glede na učinke njihovega dela in nove pogoje za vključevanje koncesionarjev v javno mrežo. Tovrstne ideje niso nove, a se doslej niso prijele. Ko gre za načrte vlade Roberta Goloba in zdravstvenega resorja, je neznank sicer še ogromno.
Tudi letos je bilo zamujenega veliko dragocenega časa, vrste predolgo čakajočih bolnikov pa so se daljšale. Stavka zdravnikov, ki ji ni videti konca, javnega sistema v tem obdobju ni spodnesla, a njene posledice kljub temu niso zanemarljive. V zadnjem obdobju se je obenem pokazalo, da nekateri oddelki delujejo le še komajda – in skoraj brez lastnega osebja. Z izpolnjevanjem programa zdravljenj imajo težave tudi nekateri koncesionarji.
V zdravstvenem resorju so javnosti doslej razkrili le del sistemskih sprememb, ki jih pripravljajo in bi lahko, če bodo zastavljene premišljeno, omenjene zagate reševale na dolgi rok. Danes bodo akterjem v zdravstvu predstavili načrte, s katerimi bodo med drugim posegali v popoldansko prehajanje zaposlenih v bolnišnicah, posegi v zdravstveno zavarovanje pa nasprotno ostajajo neznanka.
Po več kot dveh letih mandata se čas za večje spremembe v zdravstvu Golobovi vladi nezadržno izteka, javni sistem pa se medtem spreminja po sili razmer in brez jasnega načrta. Torej na podoben način, kot se je to dogajalo v mandatih preteklih vlad.
1.Kaj predlagajo na ZZZS?
Sedanje zmogljivosti bi bilo treba bolje izrabiti, poudarjajo, kar bi med drugim dosegli s koncentracijo zdravljenj in specializacijo bolnišnic. Vsaka bolnišnica tako ne bi mogla opravljati vseh dejavnosti. Pacienti naj namesto okvirnih terminov v večji meri dobijo točne datume, so predlagali. Povečati je treba variabilni del plače, dodajajo, in na ravni posameznega zavoda določiti, koliko dela je treba opraviti v rednem delovnem času. Pogoji za delo po podjemnih pogodbah bi morali biti transparentni, ugotavljajo na ZZZS, vodilni v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki bi bili nagrajeni za dobre rezultate in bi občutili posledice slabih, pa bi morali dobiti dodatna orodja za upravljanje. Izvajalci zdravljenj bi morali stroške spremljati po pacientu, saj bi bilo določanje primernih cen njihovih storitev tako lažje, še poudarjajo na ZZZS. Vlogo koncesionarjev in pogoje za njihovo vključevanje v javno mrežo pa bi bilo treba po njihovi oceni opredeliti na novo. Zagotoviti bi bilo treba tudi »konkurenčnost« delovnih mest v javnih zavodih, so prepričani na ZZZS. V javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih bi tako v prihodnje osebje lažje pritegnili in obdržali.
2.Kakšne spremembe načrtujejo sami?
Cilj so cene, ki bi odražale dejanske stroške. Da bi dosegli »realne« zneske, bi bilo treba po oceni generalne direktorice ZZZS Tatjane Mlakar izvajalce zdravljenj trajno zavezati k spremljanju stroškov. S spremembami pri financiranju želijo spodbujati tudi k dodatnim vpisom pacientov v ambulantah v osnovnem zdravstvu. Velik del sprememb, ki jih omenjajo na ZZZS, sicer ni v njihovih rokah. Dogovarjanje o novi temeljni zakonodaji je, kot se je že večkrat pokazalo, težavno že znotraj vladnih koalicij. Skupna točka spodletelih reformnih poskusov je bilo tudi (pre)dolgo obdobje priprave zakonskih predlogov.
3.Kje tičijo zakonski predlogi, ki so jih pripravljali na ministrstvu za zdravje?
Predlog sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zamejuje popoldansko prehajanje znotraj zdravstva, je po neuradnih informacijah zdaj bolj ali manj nared. Spomnimo, vlada je konec maja, tik pred evropskimi volitvami, sprejela le izhodišča. Kasneje so se v zdravstvenem resorju v primeru koncesionarjev odmikali od prvotne ideje o prepovedi popoldanskega dela zdravnikov iz javnih zavodov pri zasebnikih, končna različica predloga pa uradno še ni znana. Neuradno se bo v kratkem začela javna obravnava, danes pa bodo svoje načrte predstavljali direktorjem zdravstvenih zavodov, zdravniški zbornici ter zbornici zdravstvene in babiške nege. Manj je znanega o spremembah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jih pripravljajo. Prebivalci za zdaj tako še niso izvedeli, kaj bo nadomestilo sedanji zdravstveni prispevek v enotni višini 35 evrov mesečno.
4.Je zdravstvo brez sistemskih posodobitev ostalo, kakršno je bilo?
Skrb vzbujajoče je podaljševanje vrst predolgo čakajočih na prve preglede, ki so za mnoge bolnike pot do diagnoze in začetka zdravljenja. S podaljšanjem dopustnega roka ob stopnji nujnosti »zelo hitro« s 14 na 30 dni, za katero so se odločili na ministrstvu za zdravje, bo problem manjši, a zgolj na papirju. Stavka zdravnikov, ki se je začela sredi januarja, doslej sicer ni imela drastičnih posledic, a se vseeno pozna. Na nekaterih manjših oddelkih, ki imajo malo lastnega osebja, so zastoji očitni. Upad števila zdravljenj je razviden iz podatkov ZZZS o akutnih bolnišničnih obravnavah.
5.Bodo oddelki, ki se sesedajo, »preživeli« v javni mreži?
Ponekod bodo, kot kaže, izgubljali svojo vlogo. Prenosi programov zdravljenj k »zmogljivejšim« izvajalcem v javnem sistemu so se že začeli. Težav pri izvedbi začrtanega števila zdravljenj pa nimajo le nekateri oddelki javnih bolnišnic, ampak tudi del koncesionarjev. Kjer javni zavodi in koncesionarji tudi na dolgi rok ne bodo opravili svojega dela, lahko programe zdravljenj trajno izgubijo. Nekateri oddelki po drugi strani že pridobivajo dodatne naloge. Procesi, ki lahko temeljito spremenijo javno zdravstvo in že peljejo v specializacijo bolnišnic, so se tako ponekod začeli brez uradne reforme. Vladi Roberta Goloba se čas za sistemske posodobitve medtem nezadržno izteka. Kako se jih bo lotila, pa tudi po dobrih dveh letih mandata še vedno ni povsem jasno. Odlašanje je bilo doslej zanesljiv recept, kako zamuditi priložnost za zdavnaj potrebne posodobitve javnega zdravstva.
