Veljavni zakon je bilo treba nujno zamenjati z novim zakonom, saj veljavni ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava socialnih omrežij in vzpona umetne inteligence. Prav tako ni več sledil najnovejši evropski medijski zakonodaji, še zlasti aktu o svobodi medijev, ki začne veljati avgusta 2025. Zato so z novim zakonom ustrezno poskrbeli tudi za uskladitev z zakonodajo EU na področju medijev, so pojasnili na ministrstvu.
Po besedah ministrice Aste Vrečko novi zakon določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti. Prinaša tudi nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij (medijske koncentracije), ki bi lahko negativno vplivala na medijsko raznolikost (pluralnost) in uredniško neodvisnost.
Po novem zakonu bo mogoče učinkoviteje zamejevati tudi širjenje sovraštva in nestrpnosti, je poudarila ministrica. Zakon omogoča tudi pripravo sodobnih shem za finančno pomoč medijem po zgledu številnih drugih evropskih držav, ki podpirajo kakovostne medije in novinarstvo. Mediji namreč kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne pomoči države. "Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi," je še poudarila Vrečko.
Kot dodajajo na ministrstvu, so pri pripravi novega zakona upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa so predvsem iz interesa javnosti, torej pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja.
V novem zakonu tako prenavljajo in finančno krepijo sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni pa sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem.
Z novim zakonom je prepovedano nameščanje vdorne programske opreme na komunikacijske naprave novinarjev in drugih medijskih delavcev, močneje je varovana tudi pravica do zaščite novinarskega vira. Nekatere določbe zakona o medijih bodo veljale tudi za nove medijske oblike, kot so na primer spletne platforme, družbena omrežja ter vplivneži, ki s svojim delovanjem nagovarjajo širšo javnost, poskušajo vplivati na javno mnenje ali tržijo pozornost uporabnikov.
