Namen strategije, ki naj bi bila sprejeta do konca leta, je pripraviti konkreten nabor ukrepov zoper prekarnost, ki jih bo vlada realizirala v okviru pripravljenega akcijskega načrta, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo.

Dokument naj bi glede na izhodišča pomagal jasneje določiti definicijo delovnega razmerja, da bo skladna s porastom novih oblik dela. Predvidel naj bi tudi okrepitev nadzornih institucij in njihovega ukrepanja. "Preučili in predlagali bomo ukrepe za lažjo prepoznavo in sankcioniranje kršitev, za krepitev sodelovanja med organi, za boljši pretok informacij," so napovedali na ministrstvu.

Akt bo vseboval tudi predloge ukrepov zoper uporabo agencijskega dela za nadomeščanje stalnih zaposlitev in ukrepov, ki bodo naslovili navidezne napotitve in druge zlorabe v praksi.

Obetajo se rešitve za nejasen delovnopravni status oseb, ki delajo preko spletnih platform, na področju študentskega dela pa možnosti za krepitev socialne varnosti študentov in izboljšanje njihovega pravnega položaja na trgu dela, denimo prek priznavanja izkušenj, pridobljenih s študentskim delom.

V strategiji naj bi bili navedeni tudi predlogi ukrepov za pravično vključitev in obravnavo v sistemih obdavčitve in socialnih zavarovanj.

Prav tako naj bi bilo poskrbljeno za ustrezen socialni dialog. »Predlagali bomo ukrepe, ki bodo krepili dostop do socialnega dialoga tudi tistim, ki delo opravljajo v položaju, ki je podoben oziroma primerljiv položaju zaposlenih,« so pojasnili na ministrstvu.

Strategija bo po njihovih besedah na podlagi identificiranih tveganj vsebovala tri kategorije ukrepov: kratkoročne, ki potrebujejo le še ustrezno umestitev v zakonodajo, srednjeročne, ki jih je treba še dodelati, in dolgoročne, ki terjajo širši razmislek.

Tema prekarnosti na stranskem tiru?

Civilnodružbene organizacije so v zvezi s strategijo še previdne, v procesu njenega sprejemanja pa pričakujejo učinkovit socialni dialog. »Menimo, da izhodišča postavljajo primeren temelj za nadaljnjo razpravo, seveda pa bo treba strategijo zastaviti na takšen način, da bo v čim krajšem času vodila v konkretne in učinkovite ukrepe,« je za STA dejal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

V ZSSS sicer pogrešajo konkretnejše cilje glede optimiziranja delovanja Inšpektorata RS za delo. »Morda je tudi čas, da se na zakonodajni ravni spremeni politika sankcioniranja. Več kot očitno je, da si nekateri delodajalci izračunajo, da je ceneje plačati denarno sankcijo, ki je običajno izrečena v najnižji možni višini, kot pa spoštovati zakonska določila. Zato bi bilo smotrno razmisliti o uvedbi t. i. nedenarnih sankcij,« je menil Zorko. Takšna sankcija bi bila lahko denimo začasna prepoved opravljanja vodilne funkcije.

Eden od razlogov za porast prekarnih oblik dela je po njegovih besedah prav ta, da se to delo izplača. »Zato je treba zakonodajo nujno spremeniti v smeri, da se takšno delo ne bo več izplačalo, da bo, predvsem z davčnega vidika, precej bolj obremenjeno, kot je danes. Vsekakor pa mora biti bolj obremenjeno, kot je obremenjeno opravljanje dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi,« je prepričan sindikalist.

»Zdi se, da je tema prekarnosti za vladajočo politiko potisnjena na stranski tir. Čeprav je sistemska odprava prekarnosti in izkoriščevalskih delovnih pogojev ena od prioritet, ki jih je vladajoča koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo, po dobrih dveh letih te teme še vedno niso resno naslovili /.../ Izhodišča za pripravo prekarnosti so lep seznam, vendar gre v tej fazi za še precej nedorečen dokument, ki pušča še veliko prostora za interpretacijo, predvsem pa bolj malo koristi prekarnim delavcem v praksi, saj nima statusa zakona,« pa se je za STA odzval Borut Brezar iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

V gibanju sicer na seznamu pozdravljajo ukrepe, ki bodo krepili dostop do socialnega dialoga tudi za tiste, ki niso redno zaposleni. Želijo si namreč, da bi prekarni delavci lažje prišli do sindikalnega organiziranja, »predvsem pa potrebujejo formalizirano pravico do stavke«.

Na drugi strani pogrešajo pravico do plačane bolniške odsotnosti prekarnih delavcev. »Biti bolan ali poškodovan ni izbira in nikakor ne sme biti razlog, da prekarni delavec ne more plačati najemnine ali položnic,« je podčrtal Brezar.

Delež prekarnih delavcev prek šestodstoten

Statistični urad je zadnje podatke o prekarnosti v Sloveniji objavil za prvo letošnje četrtletje, ko je prekarno delo opravljalo 63.000 delovno aktivnih oz. 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Delež prekarnega dela med delovno aktivnimi je znašal 6,3 odstotka, kar na medletni ravni pomeni rast za 0,8 odstotne točke.

Skoraj polovico prekarnega dela je predstavljalo študentsko delo (48 odstotkov), sledili so agencijsko delo (29 odstotkov), samozaposleni, ki ne zaposlujejo in večinoma delajo za eno stranko (16 odstotkov), ter neprostovoljno zaposleni za krajši delovni čas, tj. tisti, ki ne morejo najti dela za polni delovni čas (osem odstotkov).

Na inšpektoratu za delo so za STA opozorili, da zakon o delovnih razmerjih v primeru, da obstajajo elementi delovnega razmerja, prepoveduje delo na podlagi pogodb civilnega prava, razen v posebnih primerih. V lanskem letu so ugotovili 109 primerov kršitev te določbe, letos doslej 34.

Prekarni delavci so praviloma v slabšem delovnopravnem in socialnem položaju, v povprečju imajo nižje dohodke kot zaposleni za nedoločen čas, redkeje so deležni dodatnih ugodnosti in bonitet, imajo manj možnosti za usposabljanje, izobraževanje in napredovanje, težje usklajujejo svoje poklicne in družinske obveznosti, pogosteje so brezposelni, izpostavljeni so večjemu tveganju za nastanek revščine, ob pretirano dolgih in nerednih delavnikih pa tudi zdravstvenim tveganjem, stroka navaja v Multidisciplinarni analizi prekarnega dela (MAPA), zaključeni leta 2020.

»Ti delavci imajo prav tako večje težave na drugih področjih življenja, težje pridejo do kreditov, stanovanja, težje se osamosvojijo in ustvarijo družino, njihovi otroci imajo pogosteje težave v duševnem zdravju in pri odraščanju. Zaradi svojega ranljivejšega in negotovega zaposlitvenega položaja se ti delavci tudi težje odločijo za uveljavljanje svojih delavskih pravic, zato so bolj izpostavljeni kršitvam in zlorabam. Praviloma so tudi manj sindikalno organizirani,« je tudi razvidno iz analize.

Med nestandardne oblike dela sodijo začasne zaposlitve, večstranska razmerja, kot sta agencijsko delo in podizvajalsko delo, ter prikrita delovna razmerja in odvisni samozaposleni. Med novejšimi netipičnimi oblikami je platformno delo.