Danes sprejeta uredba je  izvedbeni akt zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki je bil sprejet decembra lani, in je med drugim prinesel določila za varčevanje z energijo, spodbude za naložbe v obnovljive vire energije ter omogočil pobiranje prispevkov od presežnih prihodkov energetskih družb, regulacijo cene ogrevanja in subvencioniranje nakupov peletov.

Do sprejema uredbe prihaja nekaj dni po zeleni luči Evropske komisije za slovensko shemo spodbud za obnovljive vire energije. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je bil v izjavi po seji vlade zadovoljen, da je Slovenija po treh mesecih intenzivnega dialoga s komisijo kot ena prvih članic EU dobila zeleno za tovrstno shemo.

Lani sprejeti evropski krizni okvir za državne pomoči je omejitve teh spodbud za članice v luči energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino močno omilil. Evropska komisija je z začasnim okvirom po Kumrovih pojasnilih članicam dovolila tudi, da pripravijo ukrepe, ki bi bili bolj ciljani.

Podpora za pravne osebe, zadruge, fizične osebe s pridobitno dejavnostjo in občine

Do pomoči bodo upravičene investicije v nove proizvodne naprave glede na inštalirano moč in za različne tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, shranjevanje električne energije in toplote ter proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije.

Država bo tako pospeševala proizvodnjo električne energije iz sončnih, geotermalnih in tudi hidroelektrarn z inštalirano močjo do enega megavata oziroma do šest megavatov, če je naprava v 100-odstotni lasti malih ali srednjih podjetij ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ki je pravna oseba. Pospeševala bo tudi proizvodnjo električne energije iz vetrnih elektrarn z inštalirano močjo do enega megavata oziroma do 18 megavatov, če je elektrarna v popolni lasti mikro in malih podjetij ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

Država bo ob tem podprla še soproizvodnjo električne energije in toplote iz lesne biomase, geotermalne energije, bioplina, deponijskega plina in plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak ter proizvodnjo toplote iz lesne biomase, energije okolice, sončne in geotermalne energije, vključno s toplotnimi črpalkami. Med projekte za podporo so lahko vključeni tudi projekti postavitve naprav za shranjevanje električne ali toplotne energije.

Upravičenci za dodelitev podpor so pravne osebe, zadruge, fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in občine. Za podpore bo na voljo 150 milijonov evrov, javni poziv pa bo pripravljen predvidoma v septembru. Izvajal ga bo center za podpore pri družbi Borzen, ki je operater trga z električno energijo.

Vlada dala zeleno luč posodobljenemu predlogu NEPN

Vlada je ob tem danes potrdila drugi predlog posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki so ga oblikovali po spomladanskem javnem posvetovanju in bo zdaj romal v presojo na Evropsko komisijo.. Veljavni NEPN, ki je bil sprejet konec februarja 2020, pokriva obdobje 2021-2030, s pogledom do 2040. Posebna pozornost je posvečena ciljem za leto 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in elektroenergetsko medsebojno povezanost.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po seji vlade pojasnil, da predvidene posodobitve prinašajo bolj ambiciozne cilje. Cilj glede zahtevanega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2030 je tako po novem postavljen na ravni med 30 do 35 odstotkov, »odvisno, kakšni ukrepi bodo sprogramirani«. V aktualnem NEPN je pri 27 odstotkih.

Pri prometu, ki je eden največjih porabnikov energije v Sloveniji in tudi eden največjih virov toplogrednih plinov, se po novem pričakuje povečanje emisij za tri odstotke (trenutno za 12 odstotkov). Prav tako danes potrjeni predlog posodobljenega NEPN predvideva večje zmanjšanje izpustov v industriji. Potem ko v aktualnem načrtu predvideno 43-odstotno krčenje, se z osnutkom upa na 55-odstotno krčenje. V energetiki se načrtuje zmanjšanje za 48 odstotkov (prej 34 odstotkov).

»Kar se tiče povezljivosti, je Slovenija zgledna članica, nadpovprečna, povezljiva z sosednjimi energetskimi sistemi,« je nadaljeval Kumer in dodal, da je dokaz za to tudi pretekla zima, ko smo lahko v nekaterih trenutkih vso energijo uvozili in s tem zagotovili energetsko varnost. Minister se je dotaknil še raziskav in razvoja. Kot je dejal, se predvideva povečanje sredstev, bo pa treba poiskati še rešitve, ki bodo zadovoljile vse deležnike.

Ogljično nevtralni z letom 2050

Na novinarsko vprašanje, kdaj bi lahko prišli do ogljične nevtralnosti, je spomnil, da ima država iz časa prejšnje vlade sprejeto dolgoročno podnebno strategijo, po kateri je časovnica za to postavljena pri letu 2050. Temu morajo slediti tudi ostali strateški dokumenti, je dodal. NEPN je treba med drugim posodobiti zaradi odločitve o izstopu iz premoga do najpozneje leta 2033, zvišanj podnebnih in energetskih ciljev do 2030 na ravni EU ter potrebe po pospešeni izvedbi zelenega prehoda.

Predlog posodobitve so na ministrstvu pripravili po drugem krogu javnega posvetovanja, ki je potekalo aprila letos in v okviru katerega so med drugim pripravili javno predstavitev izhodišč ter več tematskih strokovnih posvetov. Potrjeni predlog bo vlada zdaj kot ena prvih članic EU poslala v presojo Evropski komisiji, je pojasnil Kumer. Rok se sicer izteče konec tega meseca. Sledila bo priprava novega predloga. Končni predlog posodobitve NEPN bo treba v Bruselj posredovati do konca junija 2024.

Mladi za podnebno pravičnost kritični do predlagane posodobitve NEPN 

Mladi za podnebno pravičnost so pred poslopjem vlade danes pripravili Podnebno ljudsko skupščino, s katero so želeli ministrski zbor med drugim opozoriti na po njihovem mnenju napačno zastavljen predlog posodobitve NEPN. Prepričani so, da ta ne upošteva resnosti okoljske krize, vlada pa se po njihovem mnenju ni pripravljena zoperstaviti kapitalu.