Kot je povedal Golob, so formulo predlagali v Skupnosti občin Slovenije. »Na ta način bomo dosegli dvoje - v enem delu bomo zajeli dvig stroškov, ki jih imajo občine, na drugi strani pa tudi začeli delati na izravnavi, ker nimajo vse občine enakih bremen oziroma enakih storitev za državljanke in državljane,« je pojasnil.

Občine bodo namreč poleg dogovorjene višje povprečnine prihodnje leto prejele še 20 milijonov, leto zatem pa 34 milijonov evrov, in sicer za kritje višjih stroškov dela. Ta sredstva bodo občine dobile v različnih zneskih zaradi rasti stroškov dela v javnih zavodih, so pojasnili v sporočilu na vladnih spletnih straneh.

Župan glavnega mesta Zoran Janković, ki je v pogovorih sodeloval v imenu Združenja mestnih občin Slovenije, je na novinarski konferenci ocenil, da gre za prvi korak, da se v bodoče pri določitvi povprečnine upoštevajo naloge, ki jih opravljajo posamezne občine.

Minister Boštjančič je napovedal, da bodo poskušali v naslednjih tednih in mesecih doseči dogovor o spremembi zakona o financiranju občin.

Po besedah Gregorja Macedonija, ki je predstavljal stališče Skupnosti občin Slovenije, so danes govorili tudi o tem, da bi v prihodnjem letu našli način, da bi formulo določitve višine sredstev zapisali v zakon in se tako izognili vsakoletnim pogajanjem o višini povprečnine. Da vsakoletna pogajanja o povprečnini niso smiselna, jemljejo kup energije in bi bilo bolj koristno, če bi jo namenili pogovorom o razvojnih vprašanjih, je soglašal tudi Boštjančič.

Predstavniki občin so sicer poudarili, da so bili njihovi izračuni stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog višji, zato z višino povprečnine niso zadovoljni, a so obenem priznavali, da je vlada občinam v zadnjih poplavah pomagala z izdatnimi sredstvi, zato so pristali na kompromis.

Golob je prepričan, da »s tem kompromisom nihče ni čisto povsem zadovoljen, ampak taki so najboljši kompromisi«. »Sredstva so omejena in vesel sem, da so združenja na koncu to razumela,« je dodal Boštjančič. Na vprašanje, kako bodo v proračunu zagotovili dodatna sredstva, pa je odgovoril, da so že na začetku pogovorov z občinami imeli nekaj manevrskega prostora.

Macedoni priznava, da so »želeli dobiti tudi kakšen evro več, a so ob upoštevanju razmer v državi z doseženim dogovorom lahko zadovoljni«. Pogajali so se namreč v težkih razmerah, ko bo šlo ogromno denarja za odpravo posledic poplav in je bilo treba najti formulo, da se na eni strani ohrani razvojno naravnanost občin, na drugi pa da tudi te pomagajo v težki situaciji, ki je prizadela državo.

»Mislim, da je dodatnih 70 milijonov evrov, za kolikor smo se dogovorili, številka, ki se jo da, sicer s stisnjenimi zobmi, zagovarjati tudi s strani občin,« je menil predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.

Je pa po njegovih besedah dejstvo, da vseh stroškov občin s tem ne bodo pokrili. Lani je bil razkorak med stroških in prihodki iz povprečnine približno 12,5 odstotka, letos bo podoben, mogoče odstotek, pol odstotka več. Ker pa bo ogromno sredstev namenjenih obnovi, tudi prek občinskih sistemov, v tem delu računajo na kakšen dodaten razpis oz. namenska sredstva.

Z današnjim dogovorom bo usklajen predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025, ki je trenutno v parlamentarnem postopku in v katerem je povprečnina za obe leti določena v višini 700 evrov.

Združenja občin so sicer še pred pričetkom pogovorov na ministrstvo za finance posredovala skupni predlog višine povprečnine, in sicer za leto 2024 v višini 799,58 evra, za leto 2025 pa v višini 815,69 evra. Predlog za vladno stran ni bil sprejemljiv, zato je bil oblikovan približevalni predlog v višini 776 evrov.