Visokošolski sindikat je marca lani izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu ter nato maja in junija letos njeno nadaljevanje. Njihove zahteve so bile vezane tako na plače kot tudi na pogoje za delo. Stavkovna pogajanja so trajala devet mesecev in pol, na njih pa so po navedbah sindikata ves čas sodelovali predstavniki vseh treh sindikatov univerz.
Papič je ob podpisu dejal, da z neplačnim delom poskušajo bolje urediti delovne pogoje. Pogajanja je ocenil kot konstruktivna, vsebino pa bodo zdaj prenesli še v aneks h kolektivni pogodbi. Kot je pojasnil, je področje visokega šolstva trenutno urejeno v skupni kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje. Je pa želja, da bi iz te pogodbe izvzeli visokošolski del ter oblikovali skupno kolektivno pogodbo za področje visokega šolstva in znanosti, je še dejal.
V sindikatu so podpis sporazuma in aneksa h kolektivni pogodbi, ki bo sledil jeseni, ocenili za enega njihovih največjih dosežkov. Predsednik sindikata Gorazd Kovačič pa je ob podpisu sporazuma dejal, da z njim izboljšujejo položaj ranljivih skupin pedagogov in bistveno izboljšujejo pogoje za delo.
Plačne zahteve bodo reševali na t. i. stebrnih pogajanjih, ki potekajo od konca maja in na katerih sodelujejo tudi drugi sindikati v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi. »Na stebrnih pogajanjih je na začetku kazalo slabo, vlada je tudi precej časa odlašala z začetkom teh pogajanj, vendar je visokošolski sindikat v zadnjih tednih dosegel viden napredek, zato smo se tudi odločili, da pristopimo k podpisu tega delnega stavkovnega sporazuma,« je povedal Kovačič.
Poudaril je, da so v sporazum že vključili nekatere smernice, ki se nanašajo tudi na stebrna pogajanja, pa tudi »izjemno pomembno varovalko« za primer, če plačna reforma ne bo nared do 1. januarja 2024 in se ne bodo začela odpravljati plačna nesorazmerja. V tem primeru so namreč dogovorili, da se vrnejo k bilateralnim pogajanjem med vlado in sindikati in se na njih dogovarjajo tudi o plačnih vprašanjih. Kot je zapisano v sporazumu, vlada »priznava porušena razmerja« med plačami zaposlenih v visokem šolstvu in zaposlenih v nekaterih drugih plačnih podskupinah, med drugim v zdravstvu.
Visokošolski sindikat se je zavezal, da bo stavko do konca leta zamrznil, kar pa po Kovačičevih besedah ne pomeni, da nimajo »možnosti vseh ostalih sindikalnih aktivnosti, kot so recimo shodi, peticije, tiskovne konference, pisma in podobno«. Vendar pa Kovačič, kot je dodal, upa, da bodo tudi stebrna pogajanja potekala konstruktivno in da se bodo dogovorili o plačni reformi.
Med rešitvami iz sporazuma je izpostavil, da so se dogovorili o pravem sobotnem letu in opredelili individualne pravice do osnovnih sredstev za raziskovalno delo. To po njegovih besedah pomeni, »da visokošolskim delavcem ni več treba iz lastnega žepa plačevati za delovna sredstva in izvajanje svojih rednih delovnih nalog«.
Visokošolski učitelj ima po zakonu v šestih letih opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev. To pravico bodo zdaj uredili v kolektivni pogodbi. Kovačič pa je pojasnil, da koristniku sobotnega leta v skladu z danes podpisanim sporazumom ne bo treba »nadomeščati samih sebe« v drugem semestru, kot je bilo doslej. Delodajalec bo moral poskrbeti za plačilo nadomestnih izvajalcev.
Dogovorili so se tudi o višini finančnih sredstev za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev. Z aneksom h kolektivni pogodbi bodo določili višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, prav tako bodo vanjo vnesli pedagoške normative; učiteljski pedagoški normativ vračajo na šest ur tedensko, določen je 16-urni normativ strokovnih sodelavcev.
»Urejamo položaj delavcev, ki so zaposleni na asistentskem ali raziskovalnem delovnem mestu in opravljajo učiteljsko delo. Urejamo položaj prekarnih honorarnih pedagogov,« je še navedel Kovačič.
